Strupene težke kovine “lezejo ven” in kako so nas dobili na laži

23
Pogled na Celje Foto: Aleš Čerin
Pogled na Celje Foto: Aleš Čerin

Predstavljajte si, …

… da podjetje želi skriti neprijetne odpadke, ki vsebujejo močno strupene snovi – težke kovine. Pa jih vozi na bližnji travnik ob potoku, jih sproti poravnava, prekrije (recimo) s pol metra zemlje, čez poseje travo, … in že jih ni več videti. Dež travnik stalno zaliva, voda pronica v zemljo in spira strupe v nižje plasti, v podtalnico in tudi v bližnji potok.

Voda v podtalnici in v bližnjem potoku je včasih prav čudne barve in tudi ribe se kdaj obrnejo okoli. Ljudje se razburjajo in sumijo, da je s travnikom nekaj narobe. Ker vodo iz podtalnice in iz potoka uporabljajo tudi za zalivanje vrtov, sumijo, da je za njihove bolezni krivo podjetje. Organizirajo se v civilne iniciative in pišejo protestna pisma, se obračajo na ministrstva, zavode, … podjetje pa nič. Seveda, “zdravljenje” travnika bi pač stalo, denarja pa ni za metati kar tako naokoli.

Ker ljudje od lastne države ne dobijo zaščite, se obrnejo na Evropsko komisijo. Izgleda, da stvari kar dobro utemeljijo, in Evropska komisija toži državo Slovenijo. Zdaj ima težave okoljsko ministrstvo, zato naroči analizo strupenosti travnika. Želi dokazati, da s travnikom pravzaprav ni nič narobe.

Vzorce zemlje se za analizo odvzame le iz globine – recimo – dvajset centimetrov. Pač po birokratski Uredbi o odpadkih (kjer sicer ni najti navodil kako naj se vzorči) in ne po zdravi kmečki pameti – iz različnih globin. Akreditiran laboratorij izvede analizo, ki seveda ne pokaže ničesar, ker se z vzorčenjem ni seglo dovolj globoko, sploh pa ne do podtalnice. Zaključek: na travniku ni strupenih odpadkov. To ugotovitev ministrstvo sporoči Evropski komisiji.

Vsak analitik bo vedel povedati, da je analiza lahko samo toliko verodostojna (in seveda tudi zaključek iz analize), kolikor je verodostojno vzorčenje. Z načinom odvzema vzorcev se seveda lahko znatno vpliva na rezultate in s tem na zaključek analize. Temu analitiki pravimo prirejanje rezultatov.

Pravilen zaključek po analizi travnika bi pravzaprav bil, da zemlja do globine 20 cm (ali do koder smo vzorčili) ne vsebuje strupenih snovi, za nižje dol pa ne vemo. Vsak, ki želi prikazati realno stanje na travniku, bi analiziral zemljo iz različnih globin in vsak, ki ve, da voda teče navzdol, bi analiziral tudi podtalnico in vodo iz bližnjega potoka, kajne?

Sedaj pa v to zgodbo pride nekdo, ki želi od države kupiti podjetje na tem travniku, zato zahteva skrben okoljski pregled travnika. V skladu z zakonodajo bi namreč kupec takoj, ko bi postal lastnik, bil tudi odgovoren za ekološko stanje in bi moral – če bi bilo kaj narobe – vložiti znatna sredstva v sanacijo. Zato naredi analizo tako kot je treba, pač v skladu z zdravo kmečko pametjo in ne v skladu z birokratsko uredbo. Vzorce vzame iz večjih globin in tudi iz podtalnice. Rezultat: na travniku so mejne vrednosti strupov za večkrat (nekatere tudi več desetkrat in celo tudi za več stokrat! presežene). Kakršnokoli delo (recimo izkop) na takem travniku ne bi bilo mogoče, ne da bi spet spravili v “luft” strupe. A ker je podjetje na tem travniku pred časom gradilo nove proizvodne prostore, se postavlja tudi vprašanje kako so zaščitili delavce, ki so takrat delali na tem terenu. Če niso bili pravilno zaščiteni, so jih pravzaprav zastrupljali. Morda je celo kakšen umrl zaradi tega …

Takole nekako, seveda malo poenostavljeno, se je dogajalo zvezi s celjsko Cinkarno, ki pravzaprav že desetletja onesnažuje s težkimi kovinami Celje, tretje največje slovensko mesto. Za občutek obsežnosti problema si oglejte skico onesnaženosti Celja in okolice v osnutku ‘Odredbe o razvrstitvi območja Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal’.

Se ne zganemo, dokler nas ne tožijo, potem se pa še zlažemo

Iz poročila poljske podružnice laboratorijev ENVIRON je razvidno, da je stanje na analiziranih območjih glede onesnaženosti s strupenimi težkimi kovinami katastrofalno (edino v Mozirju ni potrebno ukrepati), da se podjetje Cinkarna sicer nekoliko trudi, da bi zmanjšali zdajšnje onesnaževanje in tudi, da nekako pristopajo k sanaciji. A stari grehi – še iz socialističnih časov – so veliki in strupi “lezejo ven” iz vseh koncev. Podjetje, lokalne oblasti v Celju in država Slovenija bi morali že davno – seveda brez pritiska tožbe iz Evropske unije – poskrbeti za varnost ljudi, pa so vsi po vrsti neodzivni in neučinkoviti.

Kar je še zanimivo in – upam, da ne – značilno za slovenske oblastnike, je milo rečeno “čuden” odnos do resnice. Ministrstvo za okolje in prostor je naročilo analizo – seveda šele ko državo zaradi počasnosti reševanja okoljske problematike Celja toži Evropska komisija – in jo izvede prav po birokratsko v skladu z nekakšno Uredbo o odpadkih in tako, da se pokaže, da “travnik” pravzaprav ni onesnažen. To poroča tudi Evropski komisiji. Drug laboratorij pokaže ravno nasprotno, še več – pokaže, da je stanje alarmantno. Kaj bi si človek mislil o takih državnih uslužbencih, kaj o državi Sloveniji, ki takole skrbi za svoje prebivalce, obenem v škodo ljudi prireja analitiko in se jo takole dobi na laži?

Kaj naj si človek misli tudi o akreditiranem laboratoriju in vzorčevalcih (če niso bili iz istega podjetja), ki niso prav nič posumili (ali vsaj nič rekli) o čudno nizkih rezultatih z očitno onesnaženih območij? Ne bi vsakdo s kančkom zdrave kmečke pameti posumil v to, da z vzorčenjem nekaj ni bilo v redu? Kako jim bomo v prihodnje še verjeli? Pravzaprav lahko podvomimo tudi v proces akreditacije, ki ga izvaja državna inštitucija. Zaradi takih “pometanj okostnjakov pod preprogo” pač ljudje izgubljamo zaupanje v državne inštitucije. Zaupanje pa si je izredno težko povrniti.

Za take reči je prav, da zahtevamo odgovornost. Prav na vseh dokumentih so podpisi. Za življenja in zdravje ljudi gre.

Prikrivanje resnice z odpadki

Da niti ne govorim o tem, da je bilo prav na območju odlagališča v Bukovžlaku po vojni koncentracijsko taborišče Teharje (preberite tale dokument), kraj trpljenja in kraj smrti mnogih. Sedaj je tu lep spominski park. Ta predel so kar zasuli z odpadki iz Cinkarne misleč, da se da nasilje preprosto prikriti. A tako kot nam strupene težke kovine povsod “lezejo ven”, zastrupljajo bližnjo in daljno okolico, pronicajo v podtalnico, v reke in zastrupljajo ljudi, nam strupi nasilnih dejanj iz preteklosti prav tako prihajajo stalno na dan in zastrupljajo naše odnose. Tudi tu bo – tako kot na področju težkih kovin – potrebna dolgotrajna “sanacija”.

Foto: Aleš Čerin

23 KOMENTARJI

  1. Pa … socializem/komunizem … ali bolje zapisano socialisti/komunisti so imeli in imajo geslo: “Cilj posvečuje sredstva!” Prevedeno pomeni: “Če gre za naše, lahko lažeš, kradeš, ubijaš …” Zato trdim, da tisti travnik ni edini!

  2. Kar imajo rdeči komiji čez, je vse v redu, če kdo kaj reče, pa so to manipulacije….
    Poglejte naslove v trobilih :
    Mb izpadel a z dvignjeno glavo !
    Zmaji kljub porazu zadovoljni !
    A vidte, vi nergači . Morali bi biti zadovoljni da je posejana zelena trava….ne pa nergat !

    • Tudi avtor tega teksta v prvi osebi množine !? Ljudje, pa kaj samI ne veste ali so DOBILI VAS ALI NJIH ?

  3. To lažno sprenevedanje je dokaz naše splošne politične in pravosodne lažnosti, ki zna prikriti resnico, če je to všeč določeni nedemokratični, nečlovekoljubni politiki.

    Ko poslušaš “omikane” starejše celjane, se še kar naprej sprenevedajo, da ni cinkarniškega in teharskega onesnaževalnega problema. Nočejo, da bi se razkrila grozovita resnica, da se je vse to počelo zaradi grozodejstev v teharskem taborišču.

    Še pred 2 dnevoma sta mi dva bližnja soseda od tega taborišča govorila kaj se je dogajalo. Kako so streljali ponoči jetnike. tam, kjer je danes jezero sadre pa so na njih metali celo granate in jih potem na istem zasuli.

    Ko se je leta 1972, kopala zemlja za betonsko brano jezera ( to je le na delčku površine, kjer so zagrebali pomorjene žrtve), so naleteli na številna okostja, vendar so morali o tem molčati.

    Po pričevanju očividcev, so ostanki pomorjenih tudi v okolici cinkarniških objektov.

    Žalostno, da se bo nekaj premaknilo šele zaradi zahtev Evrope in zaradi onesnaženja okolja, ne pa človekoljubnega odnosa do grozovito pomorjenih, nedolžnih žrtev ltotalitarnega nasilja.

  4. Predstavljajte si da vam nekdo brizga te težke kovine v telo, in ob tem trdi da je to največji dosežek sodobne (zahodne) medicine…
    Še huje, brizga jih tisočim otrokom vsak dan, in se te nalagajo v telo in ostanejo celo življenje.

  5. Tako je s Celjem. V devetdesetih je to bilo najhitreje razvijajoče se slovensko mesto. Veliki trgovski centri in agilna podjetja ter pijačni gigant iz Laškega so želi uspeh za uspehom. Simbolni vrhunec celjskega vzpona je bil, ko so celjski rokometaši postali evropski prvaki (l. 2004).

    A strupena preteklost nas Celjane znova dohiteva. Taborišče smrti na Teharjih, koncentracijsko taborišče za otroke na Petričku, komunistična posiljevalnica deklet, ki so potem končala kdove kje, brezna, jaški, luknje zapolnjene s trupli…. čez vse pa ultra-strupeni industrijski odpadki (po demonski logiki pravzaprav edina ustrezna snov za ta kraj) in utopija napredka, ki se naj ne ozira nazaj.

    Pragmatična desnica, ki že dolgo vlada v Celju, tu ni naredila ničesar korenitega.

    Teharski morilci in posiljevaci – v kolikor se niso zapili in storili samomorov v prvih povojnih desetletjih – so bili dobro situirani. Nekateri so ob osamosvojitvi izkoristili moment in finančno prednost, ko so jo kot režimski varovančki imeli, ter se vrgli v posel.

    Na celjskem so gostišča, v katera ne vstopam zaradi ugovora vesti.

    • Na enak oz. podoben način zločinska preteklost dohiteva tudi mnoge druge kraje v SLO.
      Dohiteva vse ljudi, le da se večina tega ne zaveda.
      Dohitela je ta zločinska preteklost vse tudi tako, da NIMAMO VEČ DEMOKRACIJE ! Ne, nimamo, če smo jo sploh kdaj imeli…Mislim, da ne !
      Pogoj za demokracijo so SVOBODNI MEDIJI, so poštene volitve, so izvoljeni predstavniki volilcev, ki spoštujejo ustavo in zakone, so resni in resnično neodvisni sodniki, policaji in tožilci.. Imamo kaj takega v SLO ?? Niti slučajno.
      Za nameček pa nimamo niti večine ljudi, ki želi demokracijo. Imamo večino ljudi, ki so zadovoljni da jim režim laže, jih žali, manipulira z njimi-večinoma vsega tega niti ne opazijo- DOVOLJ JE DA IMAJO ZA SILO POLN HLADILNIKA in veliko športa in negledljivih oddaj s stalnih krohotanjem po TV. Glupani !

    • Ali je še kdo prepričan o neizmerni hudobnosti sedanjega vodstva naše države ? Vseh po vrsti, skoraj brez izjeme ! Morda se kdo le lepega dela, deluje pa enako !!

  6. Obračaš kakorkoli hočeš in prideš znova na začetek:

    Dokler politika, pravosodje, mediji in drugi pomembni dejavniki v slovenski skupnosti, ne bodo spoštovali sočloveka, slovensko skupnost in stvarstvo, torej slovensko naravno okolje z vsemi stvarstvenim oziroma naravnimi zakonitostmi, bomo v razvojni blokadi, tako duhovni kot materialni.

  7. V posmeh človekoljubju je tudi dejstvo, da je Celje pred zadnjimi volitvami celovito obnovilo vse glavne ulice z globokimi izkopi, obnovami omrežja, gramoznim temeljem in dragimi tlakovci, pa čeprav v pretežnem delu še ni bilo take nuje.

    Ko pa je potrebno sanirati izvor, ki zdravstveno in duhovno uničuje Celje z okolico in slovensko skupnost, pa je sto izgovorov, da se nič ne bi spremenilo.

  8. Če odločilni faktorji v slovenski skupnosti, nimajo posluha za temeljno civilizacijsko držo, kako lahko pričakujemo, da bodo imeli zdrav civilizacijski razum in odločitve na drugih področjih skupnega življenja?!

  9. Širši javnosti ( med katero spadam tudi sam) še ni dovolj jasno predstavljeno, kako obširno področje Celjskega in Savinjske doline ta velika onesnaženost s težkimi kovinami zadeva.

    Mislim, da je važno ugotoviti tudi, kolikšen je delež Cinkarne in kateri so morebitni drugi, mogoče še vedno aktualni onesnaževalci.

    Tudi odgovornost za to sramoto in nevarnost zdravju bi veljalo pošteno porazdeliti. Nastaja neka medijsko gojena predstava, ki bi želela vso krivdo zvaliti na aktualnega celjskega župana in njegovo okolico.

    Tako pač ne gre. Krivdo naj se poimensko išče za nazaj, za konkretna dejanja in opustitve. Kot to velja v civiliziranem svetu.

    • Eno kar dobro skico obširnosti onesnaženja najdete v tem osnutku ‘Odredbe o razvrstitvi območja Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal’ (povezava na koncu prvega poglavja).

      • Hvala. Iz karte bi domneval, da je odločilni vir onesnaženja s težkimi kovinami, ki so ga v celjski kotlini merili (Zn, PB, Cd), vendarle očitno Cinkarna. In da je način, kako se je večji del zemljišč onesnažil, z emisijami v zrak. ( Kar je druga zadeva v primeri s tem, kar je zdaj po meritvah Poljakov izbruhnilo kot afera in kjer je vir onesnaženja neodgovorno odlaganje odpadnega materiala.) A je moj vtis pravilen?

        • Ja, po moje je vaš vtis o viru in o poteh onesnaženja pravilen.

          Poljski laboratorij je meril z drugim namenom: da pokaže onesnaženost lokacij, kjer je lastnik Cinkarna, ker gre za prodajo Cinkarne. Odlaganje je bilo pa tudi neodgovorno.

          Pa še tole je verjetno velik vir onesnaženja: povsod, kjer se je v preteklosti rabil kakšen material za nasutje, so – po besedah župana Šrota – navozili odpadni material iz Cinkarne. Verjetno ga je tudi zato Celje polno.

  10. V misli mi stopajo asociacije na zasavsko problematiko. Ta predel Slovenije je posebej okoljsko degradiran.

    Vendar je javni vtis o krivcih za to stanje popolnoma izkrivljen. Kot praktično edinega povzročitelja okoljskih problemov v Zasavju nam neka iniciativa in z njo vred novinarji prikazujejo cementarno Lafarge. In Francoze. Ter menda administracijo v Lj, ki da Francozom stalno popušča.

    Ne trdim, da Lafarge ni ekološki problem Zasavja. Vendar ni edini problem. Niti ni največji ekološki problem Zasavja. Prav dramatična je slepota Zasavcev in prek medijev širše slovenske javnosti glede objektivnega stanja onesnaževanja v Zasavju. Dramatično je, da tisti, ki leta demonstrirajo in vpijejo proti Lafargu ostalih krivcev, med drugim največjega – TET dobesedno nočejo prepoznati kot ekološki problem.

  11. Akreditiran laboratorij je podal vrednosti težkih kovin v analiziranih vzorcih. Pošteno in natančno.Dejansko je poglavitni krivec za neumnosti agencija za okolje. Če tej kliki prištejemo še kretenizem o hrupu pri obnovi stadiona in zajebavanje okrog tiste luže na Pokljuki, gre očitno za neko izjemno škodljivo združbo – za okolje in ljudi.

    • Se strinjam, da je akreditiran laboratorij podal vrednosti težkih kovin v analiziranih vzorcih. Gotovo pošteno in natančno. A se mi vseeno zdi, da bi moral podvomiti v pravilnost vzorčenja (še posebej, če so vzorčili sami – to ne vem) in gotovo bi jih morala zbosti “čudnost” rezultatov s tako – to vedo pač vsi Celjani – onesnaženega dela Celja oziroma okolice.

      Glavna krivda pa seveda leži na Ministrstvu za okolje in prostor, se strinjam.

  12. Celjski primer odseva in razgalja našo stvarnost, ki je še povsem enak kot v svinčenih totalitarnih časih.

    Širša javnost se še ozavestila, da bi zahtevala demokratično čiščenje vesti in miselnosti ter ravnanja na vseh področjih.

    Podoben primer cinkarniškemu je Mlinarjev janez, ki je med Cinkarno in taboriščem Teharje. Splošno znano je, da je na dvorišču oziroma funkcionalnem zemljišči tega objekta pokopanih več sto žrtev ( tudi Hrvaških).

    Železarna je pred nedavnim prodala te Mlinarjeve nepremičnine celjskemu bogatašu Jančarju, ki se je obvezal da bo zagradil zemljišče, kjer so pokopane te žrtve in nobenega pustil tja.

    Tako, da slabo izgleda, kdaj se bo sondiralo to skupno grobišče.

Comments are closed.