Avtor: Matej Kovač. Vir: Družina. Večina komentatorjev slovenskega gospodarskega in političnega življenja ni naklonjena trenutni vladni koaliciji, a se med njimi ni nihče izpostavil, da bi podprl in pohvalil odločitev poslancev Pozitivne Slovenije, ki so skupaj s še tremi somišljeniki vložili zahtevo za referendum o zakonih, ki urejata ustanovitev in delovanje holdinga za upravljanje z državnim premoženjem in slabe banke. Očitno se mnogi zavedajo, da bodo škodljive posledice politične nestabilnosti, ki jo povzroča razpis referenduma, precej bolj očitne kot morebitne srednjeročne politične koristi nasprotnikov vlade. Poskus opravičevanja opozicijskega ravnanja se je omejil na trditve, da je bila vlada premalo prožna pri pogajanjih ter da sedanja opozicija zgolj nadaljuje nagajanje vladi, kakršno se je začelo že v prejšnjem mandatu.
Opozicija lani – Primerjava opozicijske podpore referendumom proti zakonom o malem delu in o pokojninski reformi, ki sta bila razpisana na osnovi več kot 40.000 podpisov, ki so jih zbrale civilnodružbene organizacije in sindikati z nenapovedano zahtevo za razpis referenduma tridesetih opozicijskih poslancev v trenutku, ko pogajanja niso več mogoča, je na zelo trhlih nogah. Opozicija, ki bi na referendumu podprla projekte vlade, ki jo zapuščajo koalicijski partnerji in ki ji nasprotujejo dobro organizirane interesne skupine, bi storila politični samomor. S podporo vladi bi taka opozicija postala tudi popolnoma neverodostojna v očeh svojih volivcev, saj zakonske rešitve, o katerih se je odločalo, niso vsebovale opozicijskih predlogov.
Opozicija letos – Z nevložitvijo zahteve za referendum o zakonih o slabi banki in državnem holdingu Pozitivna Slovenija ne bi razočarala svojih volivcev, saj je bilo presenečenje ob vložitvi popolno. Če so prepričani v svoje trditve, da je zakon o holdingu neustaven, bi lahko uporabili mnogo manj rušilno metodo in predlagali ustavnemu sodišču presojo ustavnosti zakona. Kritike zakonov, ki jih navajajo, so splošne in jih je v enaki meri kot na predloge novih zakonov mogoče uporabiti tudi kot kritiko obstoječega stanja. Kaj je torej namen takega ravnanja?
Delni odgovor je ponudil sedanji predsednik republike s predlogom, ki poskuša po vložitvi zahteve za referendume vzpostaviti Pozitivno Slovenijo (in verjetno tudi strice iz ozadja) kot ključnega dejavnika pri vnovični zasnovi sistema upravljanja državnega premoženja in sanacije slabih bančnih posojil. In to po petih mesecih pretresanja konceptov, ki so že bili uzakonjeni in ki so se ubranili referendumske nevarnosti interesnih skupin. Doma tak manever še lahko uspe, a račun za razvodenitev reform nam bodo izdale bonitetne agencije in tuji posojilodajalci.
Vir: Družina
