Strgar: Pa povej koga boš volil

Sam nimam težav z razmišljanjem koga, katero stranko bom volil. Volil bom Novo Slovenijo, idejno naslednico zgodovinske Ljudske stranke in naslednico Krščanske demokracije, ki se je uveljavila v času osamosvojitve, ko je v Sloveniji z Lojzetom Peterletom ustoličila državo in demokracijo, pozneje pa jo je z Andrejem Bajukom uveljavila v družbi evropskih narodov.Naša dediščina je bogata. Upam si reči, da nihče nima boljše. In tudi danes smo v stanju, da bi znali in mogli Slovenijo naravnati na boljšo pot, na ohranitev statusa civilizirane države.

S čim in kako bi rekel ta ali oni radovednež? Gotovo ne z velikimi obljubami in projekti, ki tolikokrat zavajajo, ampak s poštenim, pravičnim ter odgovornim ravnanjem v zasebnem in javnem življenju. Odgovornim pred samim seboj, pred svojo vestjo, pred brati in sestrami, pred celotno družbo in pred Bogom. Na teh temeljih smo Slovenci ostali kot zgodovinski narod, rodili svojo državo, z njimi smo v stanju, da bi jo kot civilizirano državo ohranili našim zanamcem.

Kaj pa mnogi drugi državljani, začenši s kristjani in ljudmi dobre volje, ki so tolikokrat v dvomih in se kaj radi zanašajo na lepe besede in obljube? O čem in kako najpogosteje razmišljajo?

Navedel bom primere, ki sem jih doživljal sam, ki pa gotovo niso osamljeni. »Koga naj volim?« me je po maši pred cerkvijo spraševala odrasla oseba. Druga sogovornica pa je poudarila: »Volila bom Novo Slovenijo, a se ne upam povedati na glas.« Nisem mogel skriti začudenja nad takim vprašanjem in nad strahom, ki še vedno »straši« toliko ljudi. Strah, dvoličnost, izmikanje vsemu javnemu, kar vse nam je prinesel komunizem – kdaj se bomo vsega tega znebili?

Razgledan človek je zatrjeval, da bo volil Janšo. Prav in lepo, toda, »ali nimaš svoje stranke«, sem bil radoveden. »Imam, ampak Janša mora dobiti dovolj glasov, da bo spet sestavil prihodnjo vlado,« je poudarjal. Pa sem mu moral razložiti preprosto stvar. Takole: »Na zadnjih volitvah je veliko naših članov tako ravnalo, volili so Janšo. Nova Slovenija pa je zaradi teh manjkajočih glasov izpadla iz parlamenta. Janša, kot sestavljavec vlade in premier je sicer imel v svoji stranki enega poslanca več, a je hkrati izgubil štiri poslance Nove Slovenije. S tem dejanjem je bila oslabljena celotna pomladanska skupina in starim boljševističnim silam je bilo omogočeno, da so nam tri leta uničevali Slovenijo«. Ali je razumel?

Značilno pa je, da še danes marsikdo tako napačno razmišlja, kajti dokler imamo takšen volilni sistem, ni mogoče, da bi ena izmed pomladanskih strank dobila zadostno število glasov in poslancev v parlamentu. Zmagamo lahko le vsi skupaj, a najprej vsaka stranka posebej. Leta 1989/90 je bilo dogovorjeno, da bo dobila premiersko mesto tista stranka, ki bo dobila največ glasov. Krščanska demokracija jih je imela največ in kot zmagovalec na volitvah je vlado sestavil Lojze Peterle. Takšna pravična naravnanost je lahko za vzor tudi danes. Vsaka izmed pomladanskih strank naj računa na svoje volivce, vsi skupaj bomo zmagovalci.

Več: Družina