Spolne zlorabe mladoletnih oseb s strani duhovnikov ali drugih pastoralnih delavcev boleče zarežejo v verno občestvo, kar ta čas čutijo zlasti v ljubljanski nadškofiji, ki jo vodi dr. AntonStres.
V medijih odmeva zgodba o dveh duhovnikih ljubljanske nadškofije, ki naj bi kljub utemeljenim sumom pedofilije še vedno imela dostop do mladoletnikov. Ali osumljena duhovnika res še vedno delata z otroki?
Obema duhovnikoma je bilo prepovedano kakršno koli pastoralno delo z mladimi, kar pomeni, da bi lahko imela z njimi stik samo pri splošnem delu, recimo pri maši. Moj ukrep je bil primerljiv temu, kar civilna sodišča v takih primerih dosežejo z ukrepom prepovedi približevanja mladim, ki seveda ne pomeni, da se tak človek, dokler je v procesu, recimo ne sme peljati z avtobusom, iti po cesti, iti v kino, kjer ima tudi možnost srečanja z mladimi. Gre za to, da nima nobenih zadolžitev, nalog z mladimi, kjer bi lahko izvajal kakršno koli avtoriteto in bi to lahko bila pretveza za nespodobna, grešna in kazniva dejanja.
Pa je bil ta ukrep v polnosti upoštevan?
Po odzivih, ki so prišli do mene, vsaj v enem primeru očitno ni bil upoštevan. Junija sem dobil pismo staršev, ki so me na to opozorili. Na podlagi tega opozorila sem vnovič opomnil osumljenega duhovnika, naj se prepovedi dela z mladimi dosledno drži, sicer ga bom suspendiral, se pravi, mu odvzel pravico do opravljanja duhovniških opravil.
Ali lahko škof ordinarij izreče suspenz, preden je končan postopek zaradi sumov pedofilije?
Suspenz se lahko izreče za različne stvari, tudi za nepokorščino, za kar bi šlo v tem primeru. Mora pa ordinarij pred suspenzom poslati opomin. Ne more duhovnika kar takoj suspendirati. Tako sem tudi ravnal. Poslal sem mu opomin, v katerem je bilo jasno zapisano, da gre za opomin pred suspenzom.
Kako sicer teče postopek pri sumih spolnih zlorab mladoletnih oseb s strani duhovnikov in drugih pastoralnih delavcev?
Cerkveni postopek je primerljiv civilnemu. Najprej je faza preiskovanja, ko preiskovalni sodnik ugotavlja, ali je sum sploh utemeljen. Preden sledi, ob potrditvi utemeljenosti suma seveda, pravi proces, je treba zadevo sporočiti v Rim na Kongregacijo za nauk vere. Ta odredi, kakšen bo proces. Po cerkvenem kazenskem pravu sta namreč možni dve procesni obliki: pravi kazenski proces pred sodiščem, z advokati, ki pa se navadno zavleče; druga možnost pa je upravna odločba, ki je v pristojnosti škofa. Škof lahko kot administrator, kot avtoriteta, vodja, na temelju raziskovanja in zaslišanja sam sprejme t. i. administrativni ukrep. Tak postopek je seveda hitrejši, ker pa ni običajen, mora Sveti sedež zanj dati dovoljenje. Dá ga tudi v primeru, ko se iz predhodnega preiskovanja in zasliševanja zdi, da ne gre za kakšno zelo hudo ali zelo zapleteno zadevo. Za omenjeni primer smo iz Rima ob koncu minulega leta dobili dodatna navodila in nato nadaljevali kazenski postopek. Škof ima v takih primerih dve možnosti: da postopek vodi sam ali pa imenuje delegata in dva prisednika, kot ju imenujemo. Da bi zagotovil čim večjo neodvisnost sodnikov, sem prosil nekega škofa iz tujine, da nam je dal na voljo svojega predstojnika cerkvenega sodišča tamkajšnje škofije, da je kot moj delegat vodil proces. To je postopek sicer nekoliko podaljšalo, ker je bilo treba stvari prevajati, delegat je iz tujine prihajal v Ljubljano. Zvrstile so se še nekatere druge okoliščine, ki so dodatno zavlekle proces. Zdaj je ta končan.
Več: Družina
