Strah reže globlje od mečev

7
strah
Foto: Flickr.

Tujec, ki biva med vami, vam naj bo kakor domačin, kakor eden izmed vas! Ljubi ga kakor sebe, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi; jaz sem GOSPOD, vaš Bog (3 Mz 19,34). Božja beseda je ostrejša kakor vsak dvorezen meč, zapiše Pavel (Heb 4,12). Ali povedano drugače, vsebina, ki ni predstavljena na ustrezen način, ki človeka ne predrami iz umskega kavča, ostaja mrtva črka na papirju. Pri judih in kasneje tudi pri kristjanih je (bila) vedno prisotna nevarnost razumeti bližnjega človeka v zelo ozkih okvirih, kot rojaka v nasprotju s tujcem. Jezusova primerjava, kjer kot bližnjega predstavi Samarijana, pri čemer je imela beseda Samarijan za Jezusovo poslušalstvo podoben prizvok, kot ga ima za povprečnega Evropejca besedna zveza politični emigrant, ima zato podobno boleč učinek.

Kdo dandanes ni slišal za politično zaostritev v času Heroda kmalu po Jezusovem rojstvu, ki je v evangelijih predstavljen povod, da Jožef z družino emigrira v Egipt? Danes bi sveto družino kategorizirali kot politične emigrante. A vendar Jožefov beg v resnici le oživlja zgodovinsko izkušnjo izvoljenega ljudstva, Izraela, ko v času očakov zaradi lakote v večjem številu emigrirajo v Egipt, takratno obljubljeno deželo, simbol obilja in preskrbljenosti. Egipčane, podobno kot danes Evropejce, je prevzemala groza pred Izraelovimi sinovi (2 Mz 1,12), zato ravnajo modro (2 Mz 1,10sl.), tujce zasužnjijo, ter “postavljajo tehnične ovire”, načrtujejo sistematični pomor vseh novorojenih dečkov ob “vstopu” v deželo. Kot generator vseh teh dejanj se jasno izriše strah in groza – pred tujim in tujci.

Utelešen strah v obliki najrazličnejših ograd in ovir kaže na izčrpanost “gostujoče” civilizacije, saj noben zid v zgodovini ni prinesel (dolgoročne) rešitve. Ali lahko skupaj z Oswaldom Spenglerjem v teh potezah prepoznavamo znake zatona Zahoda? Primerjave so vedno nehvaležne, toliko bolj, ko gre za daljše časovne zamike, vendar ne spreglejmo, da v trenutku, ko Egipt zavrne antične politične emigrante, s tem spiše lastno obsodbo – kako zgovorno, smrt lastnih prvorojencev (2 Mz 12).

Koliko duha in življenja dopušča takšen strah? Si (vsaj) drznemo pomisliti, da srečanje dveh civilizacij, nosilk lasnega sistema verovanja, religije in kulture, v obliki preseljevanja lahko predstavlja rešitev Zahoda? V kolikor Zahod razumemo kot krščanski. Ne rešitve v demografskem smislu, pač pa v ponovnem najdenju (in udejanjanju) judovsko-krščanskih korenin Evrope. Če se razumemo; judovsko-krščanska ljubezen do bližnjega se bistveno razlikuje od karitativnih katarz lajšanja vesti s katerimi se naivno želimo znebiti občutka ogroženosti zahodnega sveta. Takšen način spoprijemanja z novodobnim begunskim vprašanjem se nujno izrodi v svoje nasprotje ali ostaja zgolj iluzija. Strah reže globlje od mečev, vprašanje pa je, ali reže globlje, kakor Božja beseda.

7 KOMENTARJI

  1. Zakaj nas uradni mediji katoličanov prepričujejo, da moramo sprejete socialne migrante, to je ljudi, ki iz varne Turčije z izsiljevanjem potujejo v Nemčijo po socialno podporo?

    Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. (2 Tes 3,10)

  2. Ali gre za strah ali le za nezmožnost dojetja realnosti in njenih posledic?

    Zdi se, da bolj za to drugo. Pri religioznih ljudeh gre po mojem mnenju za takšno ujetost v vzorec humanosti, da ta ne omogoča uvideti širših razsežnosti pojavov. Pri drugih gre za podobno ujetost v ideološki vzorec z istimi posledicami.

    Da je zahodna civilizacija v zatonu, je jasno že dolgo in nima zveze s temi migracijami. Lahko pa te migracije to pospešijo. Vsi smo smrtni, a zato človeka ni treba prej ubiti, kot pride njegov čas, češ saj tako mora enkrat umreti. Prav tako tudi zatonu te civilizacije ni treba nasilno pomagati.

  3. Seveda strah reže zelo globoko v človeško dušo.

    Danes se je to pokazalo na francoskih regionalnih volitvah z zmago Marine Le Pen in Nacionalne fronte. Ki ima večino v skoraj celotni vzhodni polovici države, od Belgije do Azurne obale in Pirenejev. Zame žalosten in zaskrbljujoč rezultat.

    Mislim, da bi tudi Slovenija politično podobno reagirala. Torej ne z reakcijo v konservativno-krščansko smer, ampak v nacionalno-socialno in protievropsko. Če samo pomislim, kako so se v teh mesecih orientirali nekateri mediji na desni ( npr. Reporter, Nova TV, Domovina itd.).

  4. In kakšen odnos do teh ljudi mene prepriča? Recimo tole danes s hrvaške HRT, odlične nedeljske oddaje More. Časovno na posnetku od 2:13 naprej.

    http://www.hrt.hr/enz/more/

    Hrvaška vojna mornarica na ladji Andrija Mohorovičić, 3 mesece v južnem Sredozemlju v Frontexovi operaciji Triton EU, v 3,4, 5 m visokih valovih z razpadajočih barkač rešili skupaj 2518 teh nesrečnih ljudi, od tega 551 otrok. In kako ponosno in s človekoljubnim občutkom govorijo o tem, kako so reševali ljudi. In jih ni sram povedati, da so bile solze zraven, pri teh trdih izkušenih in neustrašnih pomorščakih oficirjih.

    E, to je lepo. To je zame krščanska Evropa.

    p.s. In tudi cela televizijska oddaja, vredna krščanske Evrope. Zaznamovana sv. Nikolajem, zavetnikom pomorcev (med drugim), po našem tudi s sv. Miklavžem. In ob kosilu z brodetom proti koncu oddaje seveda adventni venček z dvema prižganima svečama. Seveda More ni nikakršna verska oddaja.

  5. Kar se dogaja na morju, je nečloveško. Kar se dogaja po morju, je pa neumno.

    Kaj menite, gospod IF, koliko od rešenih je teroristov, ki bodo ponovili 13. november v Parizu? Ste na tistih 130 ljudi tudi ponosni? Vam tudi zaigra srce? Mislim, da je številka večja.

Comments are closed.