Štih, blog Libertarec: Takšnih uspehov nikar!

11

Po besedah predsednice vlade je ta v mesecu in pol vzpostavila dialog s protestniki in začela reševati podjetja ter brez groženj dosegla dogovor s sindikati.

I. Dialog s protestniki

Dialog s protestniki se zdi manj pomemben od ostalih dveh dosežkov, ker imajo ti v demokratični družbi na voljo tudi druga orodja za pridobitev političnega vpliva od ulice. In ker vlada s številnimi skupinami nima nobenega dialoga; denimo z davkoplačevalci, ki jih za razliko od protestnikov in sindikatov ne vpraša če je v redu, da jih še malo obdavči. Po drugi strani pa je protestniško gibanje potem, ko so ga zapustili volivci Pozitivne Slovenije in Socialdemokracije ter proračunske interesne skupine zdesetkano in ne predstavlja več omembe vredne politične sile. Bolj pomembno od samega dialoga in njegove vsebine je, da predsednica vlade navaja kot dosežek svojega vladanja nekaj, kar je v resnici komično propadlo. Protestniki so srečanje z njo gladko zavrnili oziroma ji celo sporočili, da je za njih njena vlada nelegitimna. Ne glede na to, kaj si o tem mislimo (o.m. da je bilo to neprimerno in neumno in da demokracija zahteva drugačno obnašanje) to srečanje ni doseglo cilja, ki ga ja predsednica vlade javno oznanila, ko je protestnikom pisala: “Želela bi se seznaniti z vašimi predlogi za sodelovanje in s tem začeti odprt dialog”.

II. Reševanje podjetij

Reševanje podjetij je vlada začela z jamstvom za Cimos. Da bi razumeli politično motivacijo reševanja tega podjetja je potrebno razumeti njegovo lastniško strukturo. Ideologija nacionalnega interesa je v majhni Sloveniji povzročila precejšnjo lastniško prepletenost večjih družb in s tem tudi sistemsko tveganje. Tako ima v družbi Cimos Prvi pokojninski sklad vezanih kar 44% vseh sredstev. Delnico Cimosa pokojninski sklad vrednoti po skoraj 7 evrov, v resnici pa je morda vredna 1 evro. Vendar se tega ne sme priznati, saj bi padec delnice na njeno realno vrednost razvrednotil pokojninske prihranke 30.000 ljudi, večinoma iz javnega sektorja. Zato tudi ni mogoče najti zasebnega investitorja ali banke, ki bi posodila denar brez državnega jamstva. In zato ni bil dosežen prvi dogovor s Cimosom lanskega decembra, saj lastniki niso bili pripravljeni pristati na nižjo ceno delnice. Zakaj so se pri Prvem pokojninskem skladu odločili vezati 44% vsega premoženja v Cimos bi veljalo vprašati podpredsednika nadzornega odbora Modre zavarovalnice, ki sklad upravlja – sindikalista Branimirja Štruklja? Zelo verjetno so bila zadaj standardna politična kupčkanja in enako politično nesprejemljivo je danes pustiti sklad pasti.

Potem je prišel Gašpar Gašpar Mišič. In “rešil podjetje”. Kako? Tako, da je pristal na za državo dvakrat višjo ceno delnice, kot jo je bila pripravljena plačati prejšnja vlada (ki jo je že tako ali tako bila pripravljena preplačati). In lastniki so na zlato padalo z veseljem pristali (v njihovih očeh pa si Gašpar Gašpar Mišič nedvomno zasluži nagrado!) Takšno “reševanje” seveda ne pomeni, da je podjetje s 350 miljoni dolgov sposobno odslej preživeti na trgu. Pomeni zgolj, da so davkoplačevalci obilno častili dosedanje lastnike, le ti pa so se začasno izognili razvrednotenju premoženja in na srednji rok dobili butastega partnerja z veliko denarnico.

Prihodnji projekt Gašparja Gašparja Mišiča je reanimacija Primorja. Sledi SCT. Finance ob tem poročajo, da Černigoj in Zidar že ploskata z ušesi.

III. Dogovor s sindikati

Zadnji veliki uspeh vlade je dogovor o nižanju plač s sindikati. Ali, če ga imenujemo s pravim imenom, dogovor sindikatov z vlado o neodpuščanju, uravnilovki in prenosu rezov iz plač na investicije. To so bile namreč tri stvari, ki so preprečevale, da bi se dogovor s sindikati sprejelo prej.

Prejšnja vlada ni želela nižati plač, ampak plačno maso. Posledično bi se zmanjševalo število zaposlenih v javnem sektorju in ne njihove plače. S tem bi dolgoročno rešili strukturni problem – prevelik javni sektor. Gregor Virant je sindikatom popustil. S tem se ni niti dotaknil resničnega problema, ampak ga je še poslabšal. Ne le, da imamo kljub dogovoru še vedno preveč zaposlenih v javnem sektorju, ampak so zdaj ti še podplačani.

Povrhu dogovor velja le dve leti in kot takšen spominja na znamenito plačno reformo, ki je tudi nastavila mino neki prihodnji vladi. Včasih smo temu rekli pometanje težav pod preprogo.

Prejšnja vlada ni želela pristati na dodatno plačno kompresijo oz. novo uravnilovko, ker imamo tega v Sloveniji že danes preveč. To je gnili kompromis, ki poveča negativno selekcijo v javnem sektorju in otežkoča optimizacije, katerih nosilci so večinoma tisti z višjimi plačami. Gregor Virant s tem ni imel težav.

Prejšnja vlada tudi ni želela okrniti investicij. Virant pa -po drugi strani- pristaja na rezerve v materialnih in drugih stroških in ne v plačah. Po domače: vlada, ki ima polna usta rasti in zagona gospodarstva je namesto plač javnega sektorja pripravljena rezati tisto, kar dejansko omogoča rast in zagon gospodarstva.

Na koncu je Virant vprašal zakaj prejšnja vlada takšnega dogovora ni podpisala že januarja? Zdaj…to bi bilo nekoliko lažje, če je takrat ne bi aktivno razbijal. Vsekakor pa bi bilo tudi brez tega še vedno problematično, saj se enostavno ni želelo popustiti v tolikšni meri, kot je to storil Gregor Virant. Če bi se takrat želelo skleniti takšen za sindikate udoben dogovor, bi se ga.

Živo se spominjam tedanjih leninističnih govorov Branimirja Štruklja na Ekonomsko socialnem svetu, prežetih z istimi sporočili, kot jih je ob podpisu sporazuma navajal Gregor Virant (Branimir pa se je poleg smehljal, kot da ne more verjeti svojemu vzgojnemu uspehu). Gre za povsem legitimna politična stališča. Le tega ne vem, kje v programu Državljanske liste piše, da je za ohranjanje javnega sektorja za vsako ceno, za negativno selekcijo v njem, za več davčne represije, za višjo plačno uravnilovko in za zažiranje v državne investicije za zadovoljevanje sindikatov.

Takšnih uspehov nikar!

Draga vlada, to niso uspehi države, ampak zmagoslavje interesnih skupin. Kar počnete je izvajanje nacionalnega programa reševanja tajkunov in javnega sektorja. Draga predsednica, glede fiskalnega pravila imate popolnoma prav – ob takšnem razmetavanju z davkoplačevalskim denarjem je to do leta 2015 povsem neizvedljivo. Ne zato, ker se ne bi dalo. Še manj zaradi upokojencev ali sociale. Ampak, ker v sedanji politični konstalaciji kot ujetnica rdečih interesov vi tega preprosto ne zmorete.

Vir: blog Libertarec

11 KOMENTARJI

  1. Gospod Štih, verjamem, da ste užaljeni, ker sedaj niste več zraven, saj ste bili, kolikor mi je bilo znano, desna roka sedaj že propadlega ministra za finance Šušteršiča. Tako kot marsikaterega desnjakarja tudi vas boli, da imamo sedaj kredibilno vlado, ki zna probleme reševati brez odvečnega hrupa in enostranskih “rešitev”, ki so se v času Janševe vlade vrstile kar po tekočem traku. In kako naj normalen človek ob takem politikantskem obnašanju reagira drugače kot da gre na ulico? Primerjava sedanje in prejšnje vlade kaže na to, da je sedanja vlada očitno veliko bolj resna, ko gre za reševanje krize. In ko gre za reševanje podjetij: vi bi jih kar pustili, da propadejo? In s tem kopičili armado brezposelnih?

    • Ja, Bruselj že na veliko ploska odličnim potezam te fantastične vlade, ki je velik blagoslov za “katoličankice” takšne baže. Se sliši do tukaj, pa še to so nam povedali, da moramo vlagateljem od pred kratkim smrdeti po smeteh.

    • Pametni ljudje jemljejo vse prihranke iz slovenskih, državnih, finančih institucij.

      Banka Slovenije očitno ima podatke, da pametni državljani hitro dvigajo vse prihranke iz slovenskih bank – a jih ne upa zaradi večanja panike objaviti ( več kot 1/3 prihrankov je že pobranih glede na januar).

      Tako kot se je lani 2x več mladih ljudi iz Slovenije izselilo kot leto prej, se jih bo očitno v letu 2013 po mojem mnenju izselilo med 20.000 do 40.000.

      Kakšna izkrivljenost realnosti? Je to epizoda maničnosti ( “Yes, We can and We will do!”, ko človek tako močno realnost zanika, da se važi kot glavni petelin v mestu ( ne samo v vasi).

  2. Katoličanka, kako si zaspeljena, da vidiš samo tisto, kar želiš videti – v svojih idolih – Kučanu in Jankoviču.

    Tomaž Štih je prav vesel, da se je znebil te službe, saj je bila zelo stresna, pa malo spanja.

    Ta vlada pa je najslabša in najmanj kompetentna vlada od vseh, kar smo jih imeli.

    Janševa vlada je sprejemala dobre odločitve, kar kažejo tudi rezultati. Zorangutanova vlada počne škodljive stvari. Meče denar v propadla podjetja, rešuje tajkune.

    Ja. Slaba podjetja je treba pustiti propasti in dovoliti, da se ustanovijo nova. Naša vlada dela obratno.

  3. Katoličanka, tako si zaslepljena s sovraštvom do desnice in zatreskanostjo do te vlade, da pišeš res velike neumnosti.

    Janševa vlada je delala dobre poteze in dobre ukrepe, kar so pozdravili tudi iz tujine – torej tisti, ki nam dajejo denar.

    Plagiatorškova vlada pa je do sedaj le zmetala denar v propadla podjetja – ki jih ne bo mogla rešiti, le svoje tajkune rešuje. O tem lepo piše Tomaž.

  4. Sploh se pa niti niti dotaknila vsebine, ker veš, da je povedal resnico in ji ne moreš kontrirati.

  5. Janševa vlada je storila napako, ker se ni ni hotela nič pogovarjati s vstajniki, ampak jih je le napadla z različnimi vzdevki.

    Bistvo političnega delovanje je, da se pogovarjaš tudi s tistimi, ki drugače razmišlajo, ne pa da zaloputnesš vrata pred njimi!

    • Vprasanje je le, koliko so ti vstajniki razmisljali – kot kaze so bili le lutka v rokah tistih, ki so sedaj spet (katastrofalno) na oblasti.

    • Gospod Svitase,
      zelo dobro ste opisali gospoda Janeza in zakaj bi bilo za desnico dobro oziroma za levico slabo, če bi se upokojil. Pa ne tako, kor se je gospod Milan.

      • Bistvo ustvarjalne politike je, da vzdržuje in neguje odnose ter dialog. Tudi če ena stran včasih krši pravila dobrih odnosov, ne sme druga stran vrniti z enako mero kot nedorasel otrok, ampak mora ravnati modro in s pozitivno naravnanostjo do nasprotnika. Mora ga obravnavati kot bolnika, ki rabi nujno ustrezno pomoč, da ponovno duhovno ozdravi. V nasprotnem primeru pa se zavestno povzroča nepotreben razkol v družbi.

        To je v korist domovine in domoljubja, sicer ji delamo zavestno škodo.

Comments are closed.