Stična mladih – mladostna štiridesetletnica

0
Osrednji del Stične mladih je sveta maša.

V soboto, 17. septembra, bo že enainštirideseto srečanje slovenske katoliške mladine Stična mladih, letos pod geslom Izberi vihar. Ne boj se nevihte. Jaz sem. Začetek ima ob 9.30, konec ob 21.00, spored pa je dostopen na spletu.
Častna pokroviteljica je Slovenska škofovska konferenca.
O ustvarjalcih Stične mladih so na spletni strani napisali:

Stično mladih ustvarjamo mladi. Smo drzni ustvarjalci, pristni pričevalci vere, odločeni z mladimi živeti Božje kraljestvo. To daje celotnemu dogodku poseben pečat, hkrati pa vsem ustvarjalcem omogoča bogato izkušnjo učenja in skupnega ustvarjanja ter odkrivanja osebnih talentov, poklicanosti in povezanosti z Bogom. Pod okriljem Katoliške mladine pri organizaciji Stične mladih vsako leto sodeluje več kot 200 prostovoljcev, ki skozi leto zavzeto in premišljeno snujemo dogodek. Ustvarjalci Stične mladih prihajamo iz vseh koncev Slovenije in smo različnih starosti, vsak pa prispeva svoje talente in spretnosti z namenom, da oblikujemo srečanje, ki bo odgovorilo na aktualne potrebe, težave in hrepenenja mladih.

In kako se je začelo pred štiridesetimi leti? Nekajmesečnega sina sva z možem dala v varstvo babici in odšla s skupino mladih iz domače župnije v Stično na srečanje slovenske verne mladine z bratom Rogerjem iz Taizéja. Bilo je tretjo soboto v septembru, 19. septembra 1981.

Že prvo srečanje mladih v Stični leta 1981 je zaznamovalo slabo vreme

Vreme nam ni bilo naklonjeno, kar je več ali manj tradicija za Stično mladih. Posebej september 2010 je bil zaznamovan s poplavami po vsej Sloveniji.
Geslo prvega srečanja je bilo Sprava do korenin. Somaševanje ob desetih dopoldne je vodil nadškof Alojzij Šuštar, somaševala sta škofa Franc Kramberger in Stanislav Lenič. Maša je bila živahna, saj smo mladi lepo sodelovali z molitvijo in petjem. Po maši smo se zbrali v manjših skupinah, seveda iz različnih krajev, pojedli, kar smo prinesli s sabo, potem pa se pogovarjali o vnaprej pripravljenih temah. Nekaterih udeležencev se še vedno spomnim; že takrat smo se družili tako s starimi znanci kot s tistimi, ki smo jih videli prvič. Name so nekateri naredili močan vtis.
Ob 17. uri je bilo bogoslužje Božje besede z nagovorom brata Rogerja. Poseben vtis je name naredil izraz na njegovem obrazu: sproščen, umirjen, rekla bi, predvsem poduhovljen, izražal je sprejemanje, dobroto, naklonjenost. Njegov nagovor je sproti prevajal dr. Franc Rode. Brat Roger nas je spodbudil k dejavnemu krščanstvu in k vključevanju v življenje domače župnije.

Udeleženci so prihajali tako z javnim kot zasebnim prevozom in peš; večkrat jih je bilo tudi več kot deset tisoč

 

Udeleženci so prihajali v Stično z vlakom do Ivančne Gorice, potem pa so peš poromali do Stične. Večinoma še zdaj prihajajo tako. Nekaj posebnega je bila pot v Stično leta 1987. Posebnega vlaka kar ni bilo, tako da so se mladi v Ljubljani natrpali na vlak, ki je prihajal iz Maribora. Potem so izvedeli, da so za Stično namenjen posebni vlak napolnili fantje, ki so odhajali služit vojaški rok v Beograd in na Kosovo. Leta 2013 pa se je skupina mladih prvič v Stično podala peš pod vodstvom skavtov, romanje pa so začeli v Litiji.

Nekaj posebnega so doživeli ob prihodu v Stično leta 2002, na 21. srečanje, saj so bili sprejeti s starokrščansko gesto gostoljubja: s koščkom kruha in ščepcem soli.
Na prvih srečanjih je bilo okrog štiri tisoč udeležencev, potem je število kar nekaj let stalno naraščalo, v letih na prelomu stoletja jih je bilo tudi deset tisoč.
Nekaj posebnega je bilo leto 1999, ko je prav na soboto, ko naj bi bilo srečanje mladih v Stični, Maribor obiskal papež Janez Pavel II. in Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Mladi so seveda odšli v Maribor.
Vsako leto je bila tudi nabirka, leta 2005 so ji prvič določili poseben namen. Včasih je bila za konkretne potrebe doma, v Sloveniji, včasih pa tudi v tujini.
Tradicionalne prireditve in srečanja imajo tudi maskote in Stična mladih je dobila maskoto leta 2006. To je postala ovčka Taši.
Leta 2020 zaradi pandemije srečanja niso pripravili v Stični, ampak na 27 lokacijah po Sloveniji, kjer se je srečanj udeležilo približno 1500 mladih, na YouTube-kanalu Stične mladih pa je bilo mogoče spremljati neposredni prenos maše iz opatije Stična, ki jo je daroval opat Maksimilijan File.

Gesla so bila vzeta iz Svetega pisma ali aktualnih dogajanj, somaševanje so vodili škofi

Gesla srečanja Stična mladih so poleg iz Svetega pisma oblikovali tudi po aktualnih dogajanjih v družbi ali na podlagi krščanskega bogoslužja. Prvo geslo je vedno aktualno in v naši družbi zelo živo, ne le med kristjani, tudi sicer. Večina drugih gesel nagovarja predvsem kristjane.
Prvih deset let je somaševanje največkrat vodil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, ki je leta 1983, ko je bilo geslo Živeti odrešeno – živeti evharistično, mladim rekel: »Živeti odrešeno, pomeni, osvoboditi se greha …, živeti evharistično, pomeni, živeti hvaležno.«
Škofje, ki so nagovorili mlade, so jih velikokrat opogumljali, naj jih ne bo strah. Leta 2005, ko je bilo geslo Prišli smo se mu poklonit, je nadškof Alojz Uran v pridigi poudaril:

»Ne bojte se! Evharistija mora postati središče našega življenja. Kristusovo telo in kri sta nam dana, da bi se tudi mi sami spremenili, da mi postanemo Kristusovo telo. Mi vsi jemo en kruh, in to pomeni, da postajamo eno. Bog nič več ne stoji preprosto pred nami kot nekdo, ki je daleč, neznan, ampak je v nas in mi smo v njem.«

Leta 2006 – geslo je bilo Tvoja BESEDA je svetilka mojim nogam, luč na moji poti – pa je škof Anton Stres opozoril, da je strah lahko tudi nevaren, saj zaradi njega storiš marsikaj, česar drugače ne bi.
Leta 2015, ko je bilo geslo srečanja Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali, je glavni mašnik in pridigar, nadškof Stanislav Zore poudaril, da je ta blagor nekaj posebnega, ker ne obljublja dobrine, pač pa gledanje Boga, ki pomeni izpolnitev življenja.

Ob jubilejih so bili povabljeni posebni gostje, udeležence so nagovorili tudi znani oznanjevalci

Škof Franc Šuštar pa je leta 2018, ko je bilo geslo Ne bojte se! v pridigi mladim položil na srce, da Bog od nas ne pričakuje, da smo vedno pogumni, ampak da se o svojih strahovih pogovarjamo z njim, tako kot se je Marija pogovarjala z Gospodovim angelom o svojih strahovih in skrbeh v zvezi z božjim materinstvom.
V oči mi je padlo geslo desetega srečanja izpred tridesetih let, iz leta 1991, ko je Republika Slovenija postala samostojna država: Prejeli ste duha posinovljenja. Osrednji gost tega srečanja je bil dunajski kardinal Franz König, ki je udeležencem položil na srce: »Ne dopustite, da bi vas kdo odvrnil od Kristusa!«
Dvajseta Stična mladih leta 2001 z geslom Vsak dan z Bogom na pot! je bila oblikovana nekoliko drugače. Dotlej je bila najprej maša, potem druge točke vsebine, takrat pa je bil za ogrevanje Festival vere in upanja. Skupina animatorjev je s skupino Krik iz Kamnika dvigala mlade, hit srečanja pa je bila pesem Svetel plamen. Z molitvijo v tišini so se spomnili žrtev terorističnega napada v New Yorku in Washingtonu.

Za trideseto srečanje leta 2011 pod geslom Ne bi me iskal, če me ne bi že našel, so povabili za glavnega mašnika apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji msgr. Juliusa Janusza, pri maši pa je pridigal takratni vrhovni predstojnik salezijancev, Mehičan Pascual Chavez.
Štiridesetletnico srečevanja so praznovali leta 2021 z nadškofom Alojzijem Cviklom v svoji sredi, ki je v pridigi delil tudi svoje izkušnje s Stično mladih, saj se je spomnil svoje prve udeležbe na srečanju.

Gostje niso bili le oznanjevalci, ampak tudi javne osebnosti, celo politiki

Mlade so v Stični nagovorili tudi nekateri znani oznanjevalci iz tujine. Poleg brata Rogerja iz Taizéja, ki je bil gost prvega srečanja, je leta 1983 mlade nagovorilo 15 škofov iz Slovenije in Evrope, leta 1985 jih je nagovoril Jan Claes, predstavnik gibanja Miec Pax Romana, ki si prizadeva za ohranjanje zdravega okolja, mir in pravičnost. Leta 1988 je prišel v Stično Jean Vanier, naslednje leto pa vrhovni predstojnik salezijanske družbe Egidij Viganó. Leta 1995 jih je nagovoril p. Daniel Ange, misijonar med mladimi, leta 1997 je bil gost Stične poulični župnik Guy Gilbert, naslednje leto sarajevski nadškof in kardinal Vinko Puljić.

Leta 2000 je pričeval francoski boksar Tim Guénard, leta 2012 sta o veselju govorila nekdanji londonski gangster John Pridemore in p. Eric Jacquinet. Leta 2014 je obiskalo in nagovorilo mlade nekaj slovenskih in tujih javnih osebnosti, ob koncu srečanja pa je na oder stopil predsednik RS Borut Pahor in mladim povedal:

»Domovina je moja, tvoja, njegova. Zato, ker jo moram ohranjati, ne le zase, temveč tudi zate. Zato ker jo moraš imeti rad, ne le zase, temveč tudi zame.«

Veliko veselja so udeležencem pripravili glasbeniki in športniki

Leta 1990 je v Stično prišel prvi znan slovenski glasbenik Aleksander Mežek in mladim zapel ter pričeval o svojem iskanju Boga in vere ter pripovedoval o svojem življenju v Londonu. Dve leti pozneje sta o svojem odnosu do Boga govorili smučarki Majda Ankele in Mateja Svet, glasbeni gostje pa so bili člani skupin Big Ben in Sirius. Leta 1994 in 1997 so po maši mladim zapeli Čuki, člana skupine Marko in Jože pa sta pripovedovala, kako živita svojo vero v Jezusa Kristusa; leta 1996 in 2000 je mlade navdušil Adi Smolar, leta 1998 Vili Resnik, leta 2001 pa Tinkara Kovač.

Leta 2002 ni bilo uveljavljenega glasbenika, ampak sta za dobro vzdušje poskrbeli skupini Nova zapoved in Hitri polži. Na naslednja srečanja niso več vabili uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ampak so vzdušje na Stični mladih ustvarjali uveljavljeni slovenski krščanski glasbeniki: Mana, Sašo in Robi, Stična bend in drugi. Nekaj posebnega je bilo leta 2016, ko je s koncertom in pričevanjem nastopila italijanska rokovska skupina The Sun, poleg tega pa so prostovoljci pripravili muzikal. Verjetno bo precej pozornosti pritegnila tudi letošnja gostujoča skupina: LPS, udeleženka letošnjega evrovizijskega festivala.

Fotografije so iz arhiva Katoliške mladine, in sicer s prireditve leta 2021.