Stari, kje je tvoja stranka?

63

Ukvarjati se z dr. Francem Zagožnom je nekako tako produktivno kot polivati črnilo zaradi tistega slaboumnega povprečnega igralca, ki govori o pozitivni energiji in antifašizmu ter celo predava o ironiji in sarkazmu, žene ga pa samo sovraštvo. Oba možakarja lahko sicer še vedno dvigneta precej prahu, vendar predstavljata v bistvu docela obrobna pojava v naši družbi. In bi jima bilo potrebno posvetiti temu primerno malo ali nič pozornosti. Ker je vsak o njiju zapisan stavek zgolj reklama za njuno čudaštvo.

Večni kalimero

Kar se tiče starca iz Slovenske ljudske stranke, je vrhu tega na dlani, da bo vsak kritični zapis o sebi takoj razumel kot potrditev svojih naziranj in dokaz za novo zaroto “janševcev”, ki da se bojijo ponovno okrepljene SLS. Zato moram takoj zatrditi, da vsaj po mojem mnenju s takšnimi junaki v ospredju SLS ne bo mogla biti ne krepka ne nevarna, ne demokratom ne komu drugemu. Priznam pa, da bi me, če bi v takšnem stanju postala prva ali vsaj odločilna violina, hudo skrbelo.

Zakaj se, če gre za bolj ali manj brezzobega tigra, sploh posvečati v javnosti znova bolj navzočemu patriarhu? Kar se mene tiče, je lahko edini razlog dejstvo, da predstavlja Zagožen zanimiv tok slovenske – recimo ji – konservativne politike, ki je zelo zaznamovala našo sodobno zgodovino in ki je njeni protagonisti kljub vsem zgodovinskim polomijam, med katerimi je tista Zagožnove druščine najmanj tragična, ne nehajo prodajati za suho zlato.

Čeprav je Zagožnu uspelo praktično nemogoče in je najmočnejšo slovensko stranko v borih nekaj mesecih zreduciral na strančico, ki se je lahko samo še topila, ga to ne ovira, da ne bi grandiozno podlegal za Slovence nasploh značilnemu mesijanskemu kompleksu. Sebe kar naprej vidi v osrednjih vlogah, pa najsi gre za uzakonjanje volilnega sistema ali za združevanje ljudske stranke in krščanskih demokratov. Po drugi strani mu še na misel ne pride, da bi kakšen razlog za zaton združene konservativne stranke poiskal tudi pri sebi in svojih, ne  le zunaj. K sreči si je prav po kalimerovsko našel ustreznega intimnega sovražnika v Janezu Janši.

Dva Janševa greha

Kajpak bi bili do zaslužnega slovenskega politika krivični, ko bi rekli, da v starčevskih blodnjah hudiča samo mala, v resnici pa ga nikjer ni. Grosupeljčan je vsaj dvakrat storil nekaj, za kar ga konservativci Zagožnovega kova upravičeno črtijo. Najprej je že leta 1991 in še bolj leta 1992 podlegel paničnemu strahu pred njihovo prevlado, kar ga je končno pripeljalo v sorazmerno kratkotrajno, a usodno španovijo z “liberalcem” Drnovškom. Drugič se je ob sestavljanju Bajukove vlade leta 2000 dejansko vedel nekoliko plenilsko pri razdeljevanju ministrskih mest. Če bi Zagožnovim “žlahtnežem” prepustil kak stolček več, bi bila zgodba verjetno precej drugačna.

A sicer mu za uničenje konservativne konkurence, ki je, kadar ji je to koristilo, občasno visoko dvigala tudi krščanski prapor, ni bilo potrebno niti migniti s prstom, kaj šele, da bi razvijal mračne načrte, kot se tolaži neuspešni predsednik. Konkurentje so se sesuli sami. Ali bolje, nekoliko patetično rečeno jih je sesula zgodovina. Ne smemo namreč pozabiti, da izvirajo njihovi podporniki iz tistih družbenih skupin, ki jih je komunistični režim najbolj črtil in obsodil vsaj na počasno smrt. Pri nekaterih, manjšini, je to le še utrdilo njihovo pregovorno grčavost. Pri večini je rodilo strahoten strah, da bo sledil še zadnji, dokončni udarec. Zato so se skušali pred njim zaščititi z deleženjem pri oblasti, pa naj bo cena zanjo še tako visoka. Za narodov blagor so bili vedno pripravljeni sesti na oblazinjene fotelje.

Vsaj na zunaj so torej izpadli precej bolj plenilski kot po Zagožnovo v plenilskem duhu vzgojeni Janša. Morda je imel slednji preprosto srečo, da ga v vladi dolgo ni nihče hotel. A ob koncu je ostal na prizorišču kot skoraj edina kredibilna alternativa oblasti, medtem ko so si konservativci pridobili nalepko “foteljašev”.

Prastrah pred liberalci

In še en strah, ki ga razodeva Zagožen v intervjuju, je odločilno pisal zgodbo SLS. Zanj in za njegove je predstavljal in predstavlja liberalizem večjo grožnjo od recidivov polpreteklega totalitarizma. Zato ni čudno, da je od slovenskih politikov ob Janši v njegovem imaginariju posebne pozornosti deležen samo še Gregor Golobič. Seveda so tudi Demosovi liberalci ob enem usodnih prelomov v razvoju slovenske države ugledali najhujšo moro v domnevni renesansi klerikalizma in se vrgli v objem domnevno naprednim eksponentom postkomunističnih sil. A če so vsaj nekateri med njimi do danes svoje stališče spremenili, se Zagožen trmasto oklepa vsaj dveh mitov. Mita o nacionalnem interesu, kar ni v njegovi različici nič drugega kot zagovor itak že bankrotiranega sedanjega slovenskega fevdalizma, in mita o “žlahtni” konservativni stranki, za katero naj bi pojem skoval kar sam. Kdo pa drug. Oboje ga dejansko bolj kot z Janšo, ki resda ni imun na čare slovenske novodobnega fevdalnega razparceliranja, povezuje s postkomunističnimi elitami, predvsem z njihovimi starejšimi predstavniki, s katerimi verjetno deli tudi marsikatero socialno konservativno zamisel. Za razliko od njega se ti znajo prilagoditi duhu časa. Kot kaže zadnji prihod nekdanjega predsednika na predstavitev knjige “prijatelja” Rupla, bodo – če že – poskušali “žlahtne” elemente vnašati tja, kjer bo od njih kaj koristi. 

In če tako ravna že nekdanji sponzor “žlahtnosti”, ni nič čudnega, da so se konservativni volivci že zdavnaj trumoma zatekli pod plašč Janeza Janše, kakor se – prosto po Krleži – prazna pivovska steklenica odkotali v smeti. Zagožen je od tam ne bo izbezal.

Foto: Slovenska pomlad

63 KOMENTARJI

  1. Še en bukov advokat Zagožna.

    Zagožen ni tarča samo zato, ker ni pravoveren, ampak zato, ker sovražnika vidi v napačnem človeku, v napačni ideologiji. In išče krivca namesto pri sebi, v drugih.

    To sedenje na dveh stolih pa očitno ni všeč ne levim ne desnim. Kajti očitno jim popularnost ne zraste.

    Predvsem levica je tista, ki noče in noče sprejeti niti enega dobrega predloga – samo zato, ker je to predlagala desnica.

  2. Tu moramo poudatiti tudi to, da je predvsem levica tista, ki se z desnico sploh noče o ničemer pogovarjati niti pogajati.

    Avtomatsko so zavrnili predloge opozicije za izboljšanje konkurenčnosti, čeprav je konkurenčna. Niso hoteli poslušati opozicije pri pokojninski reformi – niti tega, da bi uvedli vsaj individualne račune.
    Niso se hoteli pogovarjati v zvezi z arbitražnim sporazumom. Niso pripravljeni v ničemer poslušati opozicije.

    Tako, da ni SDS tista grda stranka, ki je kontra, ampak je vlada tista, ki je arogantna.

  3. Težko verjamem, da nekateri še zdaj niste spregledali trojanskega konja z imenom KDS. Zavrtite si spomin nazaj, kako je bila ta neparlamentarna stranka agresivna v času največje gledanosti vsak dan z znanim spotom dr Jožeta Duhovnika pod sv. Jakobom nad Medvodami: “Glas tihe večine”. Te reklame so stale bajne vsote. Se vam zdi realno, da bi člani KDS založili osebni denar za to agresivno in drago reklamo? Ne bodite naivni. Njihova govorica jih je izdajala, ko so se hvalili, da jih je pohvalil celo Kučan, češ da Slovenija potrebuje takšno žlahtno konzervativno stranko. Levica je hotela to stranko, da bi izrinila NSI. Zato je preskrbela tajkunski denar … SCT, T2, Riko in še mnogi iz Foruma 21, odvisno od potreb. Levičarji so zlorabili nekaj zelo ambicioznih in užaljenih ljudi (dr. Duhovnik, Drobnič, Štrovs), da so jih zvabili v tega trojanskega konja.
    Ko je akcija uspela, jih ni povohal noben več, zaprli so jim vse finančne pomoči, saj niso nastopili niti na evropskih niti na lokalnih volitvah. Če jih bo levica rabila, jih bo ponovno finančno spodbudila za državnozborske volitve. Kako poniževalen odnos ima levica do KDS pa za ilustracijo: Pred meseci je glavna komentatorka Dela Tanja Staroč omenjala možnost, da bi se utegnil dr. Janez Duhovnik s KDS spet angažirati … Torej pozabila je njegovo ime: ni Janez ampak Jože, za levake so ti marginalci, izdajalci, ki jih po uporabi zavržejo.
    Kaj pa dela g. Drobnič od kar ni več v politiki? Očitki, da je Janša kot PM grdo naredil z njim ni na mestu. Drobnič se nima kaj kot politik, minister odrivati roko novinarke… Po tem dajanju bi moral v dobrobit stranke in tedanje vlade nemudoma odstopiti, ne pa da zaradi svoje existence pričakuje,da ga bodo vsi branili in zagovarjali.

  4. Ne skrbi. Saj že od vsega začetka vedo za trojanski konj. Samo komunajzerji so ponosni na uspeh in še naprej manipulirajo.

    Kar pa se tiče odrivanja roke. Türk to ves čas počne – še celo britanski kraljici je to naredil, pa naši mediji niso delali takega škandala.

  5. Mascherano, oprosti, ampak tole so pa že malo preveč lovske.

    Želja po krščansko-demokratski stranki je vedno obstajala, navsezadnje je tudi Peterle dostikrat to ponavljal in še ponavlja. Ker se zaveda, da NSi pač ni to, za kar se predstavlja. NSi je odslužena stranka, ki ne bo več prišla v parlament. To se je vedelo že v prejšnjem mandatu. Zato je logično, da je nastala KDS kot alternativa. In seveda ste nekateri začeli takoj insinuirati, da je stranka dobivala tajkunski denar. Dokazov pa nobenih, kot ponavadi. Po teh merilih bi bilo dobro preveriti, kje je SDS dobila denar za nakup hiše na Trstenjakovi 8. Je kar velika tista bajta, draga pa tudi. In kdo financira razne okrogle mize slamnatih desnih civilnih društev, ki kobajagi nimajo nobenih dotacij od države???

  6. Mascherano je napisal točno to, kar je bilo res.

    KDS je bil projekt levice, razbiti NSi. Saj je tudi SLS-u grozil izpad iz parlamenta, pa je za las ostala noter.

    Janez, če KDS ni dobivala tajkunskega denarja, pa povej, kje je dobila toliko denarja za promocijo? In zakaj je praktično kar izginila po volitvah?

  7. Pa še to je treba poudariti. Dvomim, da bo kdo, ki tako zagovarja SLS tukaj, dejansko volil to stranko. Vi boste volili eno od levih strank. SLS je samo slepilni manever.

  8. Ančka, to sploh ni res. Sam ne volim levih strank. Podpiram pa krščansko-demokratsko opcijo, ki je pri nas na žalost v zatonu.

  9. Najprej se na veliko hvališ, kako raje voliš levico, zdaj pa trdiš obratno, ker sem napisala točno to, kar je res.

  10. Ančka, to pa drži, da raje volim levico kot pa SDS – če bi moral izbrati manjše zlo.
    PS: Pa vse najboljše za rojstni dan – da ne boš preveč slabe volje.

  11. Da razčistimo s tem, koga sem volil na parlamentarnih volitvah:
    leta 1990 SKD
    leta 1992: SKD
    leta 1996: SKD
    leta 2000: SLS+SKD
    leta 2004: SLS
    leta 2008: SLS

    Predsedniške volitve:
    leta 1990 – prvi krog: Kramberger, drugi krog: Pučnik
    leta 1992 – Ivan Bizjak
    leta 1997 – Janez Podobnik
    leta 2002 – prvi krog: France Arhar, drugi krog nisem glasoval
    leta 2007 – v obeh krogih Lojze Peterle

    Na lokalnih volitvah sem večinoma podprl lokalne liste, za župana pa tistega, ki ga osebno poznam. Pa ni član levice.

    Pa še to: leta 2008 sem resno razmišljal, če bi podprl KDS, vendar sem potem vseeno dal svoj glas SLS. Tvoj mit o tem, da sem volilec levice, torej ne drži.

  12. Janez, ti sicer lahko to pišeš, ampak volitve so tajne.

    Za Slavkota pa jasno velja. On je zagrizen komunajzer, voli striktno leve stranke, SLS mu je pa trenutno le priročno orodje (tako kot tebi) za napadanje SDS-a.

Comments are closed.