Stanovanjska politika ni zgolj ugajanje banki, da vam lahko za nekaj desetletij posodi denar

0

Stanovanjska politika torej ni zgolj ugajanje banki, da vam lahko za nekaj desetletij posodi denar, če si to s kreditno sposobnostjo lahko privoščite. Je skupek mnogih eksistenčnih vprašanj ljudi in družin, osnovnih gradnikov družbe, ki pa jih politika zavestno ovira pri reševanju stanovanjskega vprašanja.Stanovanjska politika ni zgolj ugajanje banki, da vam lahko za nekaj desetletij posodi denar, če si to s kreditno sposobnostjo lahko privoščite. Stanovanjska politika je skupek mnogih eksistenčnih vprašanj ljudi in družin, osnovnih gradnikov družbe, ki pa jih politika zavestno ovira pri reševanju stanovanjskega vprašanja.

Aktualne lokacijske informacije se danes razprostirajo na vsaj tridesetih straneh, kar je popolna zmeda za laičnega bralca. Jaz jih prebiram že tri desetletja, pa mi še vedno povzročijo hud glavobol, saj moram njihovo vsebino predstaviti jasno in prepričljivo. V času priprave projektne dokumentacije pa se zlahka spremeni še kakšen parameter, o čemer nihče nikogar ne obvesti, kar praviloma predstavlja zelo neprijetno presenečenje za vse vpletene. Te spremembe se dogajajo brez naše vednosti in so temelj nesprejemljive birokracije. Težava je, ker se ta birokracija vleče še iz časov bivše Jugoslavije: zapletajmo materijo, kolikor je mogoče, in se zavestno oddaljujmo od rešitev. Za državo torej velja: bolj ko bo sistem zapleten, več birokracije lahko upravičimo. In pri urejanju prostora je sistem v Sloveniji zadel terno.

Nizozemski urbanistični sistem vsi hvalijo, stroka pri nas pa ga zavrača

Pred nekaj meseci sem se udeležil dogodka s področja urbanizma in z eminentnim imenom stroke sva govorila o skupni iniciativi – stanovanjskem naselju, ki bi raslo v višino, a brez parkirišč in cest. Zgolj z nujnimi potmi za intervencijo, car-sharingom, tj. kratkotrajno izposojo vozil v mestih, in veliko pešpotmi ter kolesarskimi stezami. Nekaj povsem preprostega, kar Nizozemci znajo in izvajajo, pri nas pa je to v absolutnem nasprotju s stroko, logiko in jugoslovanskim načinom urejanja prostora.

Zasnove naselja ne moreš kar izumiti popoldne po kosilu. Koristno je zadevo umestiti v prostor z mnogimi prometnimi povezavami v luči javnega prometa in trajnostne mobilnosti.

Ljudje iz Ljubljane vedo, kje je Dolgi most: kolesarske povezave v vse smeri, avtobusnih povezav, kolikor si jih človek lahko poželi, in železniška povezava z novim postajališčem III. reda. Idealno za gradnjo visokih stolpnic, kamor se lahko vselijo prebivalci brez avtomobilov, saj jim nihče ne zagotavlja parkirnega prostora, kar je smiselno umestiti tudi v pogodbo o nakupu stanovanja. Nizozemci nimajo težav, prodati prostor za kolo namesto prostora za avtomobil, le pri nas bo stroka temu nasprotovala, saj bi nizozemski model povsem sesul njihov pogled na svet, ki ga praviloma vodijo iz zgornjih nadstropij občinskih stavb. To pa je težava, ki se ji reče nesposobnost presekati jugoslovansko platformo, ki jo vsi čisto nekritično zagovarjajo.

Vlada z vsemi ministrstvi bi se morala zavedati, da dela za državljane, ne obratno

Torej, v času, ko na eni strani zagovarjamo trajnostno mobilnost, energetsko učinkovitost, zmanjšanje izpustov zaradi fosilnih goriv, stanovanja za vse, se na drugi strani sistem trudi, da se to ne bi zgodilo. V letošnjem letu bo večina strokovnih srečanj na področju gradnje stanovanj v EZ odpadla, pa so z zanimanjem pričakovali tudi mojo predstavitev stanja v naši državi. Prav res nimam želje, tolči po svoji državi, a vendarle je treba s prstom pokazati na krivca, ki zagotovo tiči na Ministrstvu za okolje in prostor. Saj ni edino, tu je tudi vsaka vlada, ki Ministrstvu za družino in Ministrstvu za finance noče končno pojasniti, da je država tu za državljane, ki jim je treba prisluhniti, ne obratno.

Pobuda, da bi interesne skupine z ustavno tožbo napadle državni sistem, je še vedno živa, saj so politične stranke v devetindvajsetih letih povsem zavestno opustile to dolžno skrb.

Noben odgovor ali celo izgovor ne more biti sprejemljiv, vsi smo seznanjeni s stanjem v državi, zdaj smo spoznali, da manjka vsaj deset tisoč postelj v domovih starejših občanov, stanje bo pa s staranjem prebivalstva vsako leto zgolj hujše. Krivec za to je zgolj in le eden – politika.

Stanovanjska politika mora zaznati bivalne potrebe ljudi z dna plačnih lestvic in poskrbeti zanje

Zdaj bi moral omeniti še kronično pomanjkanje podplačanega osebja, za kar je krivec spet politika, pa je moj prispevek že dovolj negativen in obtožujoč. Brez Jugoslavije prestolnica te države ne bi imela blokovskih naselij, kot so Nove Fužine ali Štepanjsko naselje. Ne bi imeli Dravelj, Bratovševe niti Glinškove ploščadi. Bi morda imeli kakšno študentsko ali dijaško naselje? Ne vem, od kod urbanizmu zamisel, da moramo biti ljudje v Sloveniji podvrženi zasebnim investicijskim projektom, ki s pojmom bivališča za primerno ceno nimajo skupne niti črke b.

Ta pristop preprosto mora biti v domeni resne in do ljudi odgovorne države, sistema, ki zna doumeti in zaznati stanovanjske potrebe in stiske ljudi, ki so na dnu plačilnih lestvic in so tri desetletja prepuščeni lastni iznajdljivosti.

Zasebna pobuda v formi nepremičninskih stanovanjskih projektov za trg je sicer čisto v redu stvar, vendar le za ljudi, ki si lahko ali pa morajo privoščijo nekaj sto odstotkov preplačila dejanskih stroškov investitorja. Naj se sistem in Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za družino tega zavedata ali pa se nočeta zavedati, aktivno prispevata k razslojevanju prebivalstva in ustvarjanju razlik, kar je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Ne vem, ali vam je uspelo prebrati Resolucijo nacionalnega stanovanjskega programa – ni prav prijetno branje. Če pokomentiram zgolj svoje področje, področje zadružništva, so upravljalci prostora temu namenili prostor v kar enajstih občinah in vse morajo biti mestne občine, za druge občine jim na Ministrstvu za okolje in prostor ni mar. Seveda ne kjerkoli, ampak v degradiranih območjih teh občin. Človek dobi občutek, da sta Iliada in Odiseja lahkotno popoldansko branje, saj so Grki v modrosti prikazali visoko mero razuma, ki ga v tukajšnji strokovni literaturi le stežka potrdim.

Stanovanjska politika je skupek eksistenčnih vprašanj ljudi in družin – osnovnih gradnikov družbe

Zdaj se pa vrnem nazaj k Nizozemcem, ki si jih zlahka predstavljamo na kolesih. Mar ni zanimivo, da jih vsi v stroki hvalijo in poudarjajo njihov inovativen pristop? Tu, pri nas pa ga zavračamo in se norčujemo iz ljudi, ki imajo drugačne ideje in so boljše od arhaičnih argumentov ljudi, ki pri nas na tem področju odločajo? Če v spletni iskalnik dodamo še aktualno in sodobno besedo trajnosten, je to za slovensko urejanje mest že prevelika obremenitev. Stroka v prometu in logistiki vam bo pokazala in dokazala, da se bodo navade ljudi v prihodnosti spremenile, lastništvo avtomobila ne bo več normalno, ker bo predrago in neracionalno (no, saj to je že danes, vendar tega nočemo videti). Pandemija je avtomobilsko in petrokemično industrijo udarila do te mere, da vam zdaj ponujajo povsem nove načine uporabe avtomobilov, o katerih pri trgovcih nihče pred pandemijo niti slišati ni hotel.

Stanovanjska politika torej ni zgolj ugajanje banki, da vam lahko za nekaj desetletij posodi denar, če si to s kreditno sposobnostjo lahko privoščite. Je skupek mnogih eksistenčnih vprašanj ljudi in družin, osnovnih gradnikov družbe, ki pa jih politika zavestno ovira pri reševanju stanovanjskega vprašanja.

Trditev, da se ne da spremeniti sistema, ne sme biti sprejemljiva

Bralke in bralce moram še prijazno opozoriti: moji članki nimajo namena dražiti ali kritizirati Ministrstvo za okolje in prostor, vendar druge poti nimam. Ministrstvo si na tem področju ne želi sodelovati z nikomer, vsakršno pobudo v tej smeri že vnaprej zavrne in tudi državni sekretar je že sporočil, da zame nima časa in da ne ve, kdaj ga bo imel. A vztrajnost je pozitivna vrlina. Zaradi tega sem prepričan, da bo nekomu – morda celo meni – uspelo ljudi v sistemu prepričati, da jim nihče noče nič slabega, prav vsi pa lahko s tem le pridobimo. Nihče od države ali občin ne pričakuje daril in oprostitev, le razumevanje za potrebe desettisočev ljudi med nami. Lahko pa pridobijo tudi uslužbenci v sistemu, njihovi otroci, prijatelji, znanci, sorodniki, vsi državljani, vse državljanke. Trmasto vztrajanje, da se ne da, pa takoj zavračam kot nesprejemljivo.