Nobene potrebe ni, da se NSI spotika ob Janšo, da bi bila videti sredinska

19
1689
Nobene potrebe ni, da se NSI spotika ob Janšo, da bi bila videti sredinska. Foto: Instagram

Če politična (in družbena) tektonska prelomnica na Slovenskem obstaja (in o tem žal ni dvoma), potem ta poteka v odnosu do preteklosti – in to ne pomeni samo odnosa do “potresnih” dogodkov medvojne revolucije, državljanske vojne in povojnih pobojev, temveč tudi v odnosu do povojnega totalitarnega sistema, povojne diktature, potem ko je že izzvenelo njeno najbolj brutalno obdobje. Ta prelomnica, ta ločitev na Slovenskem definira – in to je najbolj boleče in travmatično, to je največji zaviralec Slovenije – tudi razmišljanja o gospodarski in socialni politiki, razvoju, demografiji, pravosodju, zunanji politiki, demokratični kulturi itd.

Hkrati se vse od prvih demokratičnih volitev kaže, da je bazen ljudi na strani, ki je do povojnega sistema kritična, omejen bolj ali manj na nedeljnike (=volivce krščanskih demokratov), večino kmečkega prebivalstva in ozek krog kulturniške in politične elite; komaj kakšen gospodarstvenik je tam.

Na strani, ki povojno obdobje obravnava večinoma pozitivno ali se z njim celo (v vse večji meri) istoveti, ali pa ga vsaj tolerira, so skoraj vsi ostali, vključno z elito glavnega mesta.

Peščica, ki se ne opredeljuje do tega obdobja to počne iz nevednosti, nezanimanja ali odpora do politike, verjetno tudi volilno abstinira.

Zaganjanje v to, kar nas zavira, da bi šli naprej, je še potrebno

Kje je torej sredina, o kateri govori Matej Tonin? Seveda ga razumem, kaj hoče reči. Hoče reči, da je tudi na tej strani, ki je kritična do naše “polpreteklosti”, potrebna neka zdrava mera, da se ne moremo še kar naprej zaganjati v komuniste in nasilno revolucijo. V tem ima seveda prav, potreben je pozitiven program – in tu je Novi Sloveniji uspelo, npr. s kakovostnim gospodarskim programom in te dni s pobudo za nov nacionalni konsenz skozi digitalizacijo. Toda problema sta, če natančno premislimo, dva.

Prvi je ta, da je žal še kar naprej potrebno zaganjanje v to, kar nas zavira, da bi šli naprej. Na zunaj je to slavljenje in češčenje rdeče zvezde, čemur se seveda lahko smejemo. (Pozor, oktobra prihaja nov film o NOB! In na Strnišču pri Ptuju so pred kratkim s posebnim ponosom odkrili repliko ukradenega Kidričevega doprsnega kipa!) Gre za – kot pravi rusko-ameriška znanstvenica Svetlana Boym – za škodljivo obliko nostalgije, “restorativno nostalgijo”, ki se ne zadovolji z zdravim, morda ironičnim spominom na preteklost, ampak želi obnoviti prejšnjo resničnost. Zato so v bistvu tega dogajanja in zadaj za rdečo kuliso tudi konkretne gospodarske, socialne, zunanja (vztrajno oziranje proti avtoritarni Rusiji – tudi Marjan Šarec je začel kar sam govoriti o možnosti nakupa ruske tehnologije za obnovo NEK) in druge politike, ki nas zavirajo. Glede tega vračanja nazaj – v smislu restavracije prejšnjega sistema po modelu Putinove nominalne demokracije – ne more biti sredine.

Laičnih liberalcev ali socialdemokratov manj kot nedeljnikov

Drugi, morda še pomembnejši problem pa je, da je stranka, ki bi zares osvojila sredinsko politiko, obsojena na prav tako manjšinski status, kot ga uživa danes stranka s krščanskim imenom. Laičnih liberalcev ali socialdemokratov, ki bi hkrati zavračali prejšnji sistem, je pri nas še manj kot nedeljnikov. To dobro vedo v SDS, zato je stranka na desni, in ne v sredini. To je navsezadnje pokazala tudi izkušnja z Državljansko listo: za Janezom Šušteršičem je pripravljena iti le peščica. In bolj ali manj samotni jezdec Žiga Turk, ki želi biti sredina, je nastopil na evropskih volitvah na listi NSI: dokaz sredinskosti NSI, ki je prepričljivejši od “deklaracije o sredinskosti.”

Molitve za modro odločanje bi bili potrebni odločevalci NSI

Nedavno je Matej Tonin v pogovoru za Sobotno prilogo Dela dobro, na trenutke celo zelo dobro odgovarjal na novinarska vprašanja – tudi ta so seveda razodevala predsodke o krščanstvu, ki se jih naše novinarstvo pač ne more znebiti. Eno izmed vprašanj je tudi bilo, ali bo “sredinska” NSI še naprej molila pred začetkom kongresov. Vodja NSI je bil očitno v zadregi, in je hitel pojasnjevati, da se tam pač moli za pokojne člane NSI.

Nič nimam proti molitvi za pokojne člane NSI, a še bolj potrebni bi bili molitve odločevalci NSI. Toda tisto, kar bi NSI – če že hoče biti sredinska, široka, laična – lahko pri tem naredila, bi bilo to, da se ob takšnih priložnostih ne bi molil klasičen molitveni obrazec, ampak bi molitev v tišini (vsak moli tako, kot mu veleva srce) zaključili z duhovno mislijo in križem. Tako počnejo marsikje na Zahodu, kjer se jim standardni molitveni obrazec zdi preozek. Torej, vsekakor molitev za modro odločanje (in ne le za pokojne), a na nekoliko sodobnejši in bolj vključujoč način.

Konec osemdesetih let je Peterletov krog pravilno in pogumno prišel do spoznanja, da je čas in nujnost za angažma kristjanov v politiki ter da je smiselna tudi politična stranka na temelju krščanskega etosa. Takrat je (v retrospektivi: žal) prevladala (realistična) ocena, da je ime Slovenske ljudske stranke – zahvaljujoč petdesetletnemu pranju možganov – za kaj takšnega neuporabna; kasneje so ta okvir uspeli spretno uporabiti kmetje, a s tem stopili v prevelike čevlje.

Nobene potrebe ni, da se NSI spotika ob Janšo, da bi bila videti sredinska

Peterletova skupina je torej ubrala drugo, novo pot, misleč, da bo moč posnemati nemške in druge evropske krščanske demokrate. Toda to se je izkazalo kot le deloma pravilno: izkazalo se je namreč, da imate lahko tudi pri nas krščansko demokratsko stranko, a da se bodo v njej prepoznali (nekaj izjem potrjuje pravilo) le kristjani, zato, ker ima pač Slovenija drugačno zgodovino kot Nemčija ali Nizozemska ali Belgija. To torej pomeni, da se mora takšna stranka vsaj še eno generacijo zadovoljiti z maksimalnim volilnim dosegom tam okrog 10%.

A ne glede na to: ni potrebe, da bi bili v zadregi, ker imamo/smo krščanska stranka. Če bo ta “normalna” in se izogibala ne le nekaterim skrajnostim, ki jih NSI očita Janševi SDS, ampak tudi lastni domačijskosti ali občasnemu preširokemu pojmovanju širine (utvare o kvasu in soli v levi koaliciji ter pretirano zanašanje na domnevno vrednostno nevtralni politični marketing), potem bodo tudi kristjani v njej ponosni, stranka pa bo sama po sebi – ne da bi se bi ji bilo potrebno tako deklarirati – preprosto sredinska.

Ali drugače rečeno: nobene potrebe ni, da se NSI spotika ob Janšo (ki ga mnogi v NSI cenijo), da bi bila videti sredinska – zadostuje že Janševo spotikanje ob NSI. Stališča o konkretnih vprašanjih morajo biti tista, ki bodo NSI “potisnile” v sredino.

19 KOMENTARJI

  1. Krscanskodemokratska sredina ne more biti sredina in pomiritev med komunisticnim totalitarizmom in zahodnimi vrednotami, s svobodo, parlamentarno demokracijo, vladavino prava in clovekovimi pravicami na celu. To je lahko le sredina med socialnim in liberalnim pristopom, med kolektivizmom in individualizmon. Torej ekosocialno-trzno gospodarstvo, personalizem in komunitarnost, solidarnost in subsidiarnost.

    Drobtinicez oblastne mize v zameno za pozegnanje nadaljevanj oblastne in kapitalske prevlade udbokomunisticnih naslednikov je pac ne bi smele premamljati, niti klici po opustitvi navezanosti na krscanske in tradicionalne vrednote. Opustitev antikomunizma in navezanosti na tradicionalne krscanske vrednote, vkljucno z druzinskimi in liberalni ekonomski program so lahko kot premik v sredino le v zmedeni, opranoglavi slovenski politicni perspektivi.

  2. Če je za NSi potreba po razgradnji totalitarno naravnanih monopolih skrajnost, potem pač pristajajo nanje. Torej sredinskost razumejo kot ohranjanje statusa quo, ki je glavni vzrok zaostajanja slovenske družbe.

    Ubogo, žal nezrelo vodstvo NSi.

  3. ” Nobene potrebe ni, da se NSI spotika ob Janšo, da bi bila videti sredinska ”
    Če bi NSi bila sposobna z dosedanjim in sedanjim vodstvom in ostalim vrhom stranke povečati volivno telo, ji ne bi bilo treba NON-STOP spotikati se ob Janšo. Ker vsa dejanja vodstev stranke delujejo v tej smeri, se vidi, da je stara udbomafija s svojim podmladkom POLOŽILA kar nekaj in obstojnih kukavičjih jajc v to stranko že davnaj. Tako se blefira drugorazredni krščanski narod po komunističnem sistemu, v mafijsko ukradeni državi.
    Sam Bog ne reši to “božjo” stranko, dokler bo v ilegalni spregi z udbomafijo.
    Verniki, koliko let mora še (ali ne bo) preteklo, da se boste zbudili od pridig komunistično usmerjenega vodstva te stranke. Moto rdeče mafije je preprečiti, da bi desnica na oblasti pospravila s to staro in mlado udbomafijo, zato so ji dovoljena vsa sredstva tudi v tej stranki. Ta zlata Toninova sredina je res zlata za mafijo, ki dirigira razdor v ukradeni državi med državljani zato, da lahko še naprej opravlja mafijska posla in obrača drugorazredne državljane. Boji se urejenega sodstva in urejene pravne države. Ker je država ukradena, tega sedaj ni.

  4. Zelo dober, analitičen članek, ki da misliti. Najprej pa o pojmovni zmedi (oh, če bi bila le pojmovna). Slovensko levico še lahko nekako primerjamo z evropsko, zlasti njen skrajni del. Drugače pa je z našo tkim. desnico. Verjetno je navezanost na tradicionalne vrednote (vključno z verskimi) in institucije, kot so posameznik z vsemi pravicami in odgovornostmi, družina in narod edina vez z evropsko desnico. Po socioekonomski definiciji pa Slovenija desnice dejansko nima. Bila je potolčena ali pa izseljena, vemo kdaj in zakaj. Tako da se je pojem slovenske desnice v praksi prijel samo kot antipod levici, kot nekaj, kar je drugačno od levice.
    Se mi pa zdi to slovensko rinjenje v sredino že kar bolestno. Razen Levice in SDS bi vse druge stranke bile rade v “zlati” sredini, v kar se da “skrajni” sredini (z malo ironije). Saj bo tam takšna gneča, da se bodo med seboj pomendrali, kot se že mendrajo v izključevalski “sredinski” vladni koaliciji. Tudi tu velja načelo: bodi to, kar si! In res, nobene potrebe ni, da NSI (pa še kdo) sili v sredino. S tega vidika bi bilo za Slovenijo najbolje, da se kalkulantski proporcionalni volilni sistem, kjer je ogromno manipulacije in politične trgovine, zamenja z večinskim, kar je bilo enkrat sicer že sprejeto na vseljudskem referendumu, pa zatem z ustavno spremembo (ob pomoči tedanje SLS) prefrigano izigrano. Dve osnovni politični orientaciji (saj bi se lahko tudi poimenovali po ameriškem zgledu: demokrati in republikanci) bi se pomerili v bolj odkritem, poštenem političnem boju.

    • Krscanske demokracije so se izvorno, s svojim programom in nastankom, definirale kot sredina. Idejni temelji so od Rerum Novarum preko personalisticne filozofije ( na Slovenskem prvi, ne slucajno, to usmeritev omenja in o njej pise Andrej Gosar) vse prej kot liberalnokapitalisticni. Siroko ljudski, ne le v sluzbi kapitala. Tvoja predpostavka, da so krscanske demokracije izvorno desnica in da je rinjenje v sredino takticna poteza, je enostavno zgreseno.

      • Sem zapisal, da je slovenska “desnica” dejansko samo ne-levica, s kapitalom (redko) ali brez njega (večinoma) ali celo proti njemu, skratka širok miselni diapazon.

      • If, mi prosim razložite, s kakšno pravico in na podlagi česa vi in somišljeniki stranko Nsi smatrate za “krščansko” demokratsko? A vam vaša vest – ki je, predvidevam – vest kristjana, to dovoljuje?

        • Ne vem sicer, kdo naj bi bili moji somisljeniki. Ce sploh obstajajo. Npr glede brezogljicne knezevine. 🙂 N.Si ima celo v imenu, da je krscanskodemokratska. Predvidevam, da s tem mislijo resno. Iskati popolnost v politiki je na splosno bolj brezupno pocetje. Velikokrat sem bil v komentarjih zelo kriticen do ravnanj odgovornih v tej stranki. Kar pa ne pomeni, da pristajam na nekriticnost do drugih, npr SDS. Mislim, da je v N.Si precej potenciala za dobro. Redko se npr ne strinjam z Jozefom Horvatom, ki se mi zdi pameten in odgovoren mozakar. Tezko sprejemam, da mnogi nocete uvideti, da so nasi glavni nasprotniki na levi, v vladajoci politiki in njenih ideoloskih in interesnih ozadjih.

    • Kadar se omeni republikance, nikogar ni. Jaz poznam samo še enega, ki pravi, da nam manjka republikanizem. Tu se imajo vsi za demokrate…

        • Ti se kar norčuj iz naše Slovenije. To so domoljubi! Ja, tega je desnica v resnici polna. In ruši lastno državo. Tokrat ne ruši več srboslavije ali nemškutarske avstroogrske. Sedaj se ruši slovensko državo. Naše, menda tisočletne sanje.

  5. Na žalost še vedno nimamo stranke, ki bi bila za Boga in domovino. Imamo pa cel kup strank, ki so za socializem oziroma komunizem.

  6. > Nobene potrebe ni, da se NSI spotika ob Janšo, da bi bila videti sredinska

    Mujo in Haso se sprehajata ob cesti.
    “Haso, počakaj me samo trenutek. Lulat grem.”, reče Mujo in izgine v bližnji sadovnjak.
    Čez nekaj časa se od tam zasliši pokanje, stokanje in udarci.
    “Mujo, kaj delaš?”, sprašuje Haso.
    “Držim policaja za ovratnik.”
    “Pa pusti človeka.”
    “Bi jaz njega, a noče on mene.” 😉

  7. Menim, da se pri nas v zvezi s pojmi levo, sredina, desno pogosto greši, ker se jih programsko enači s strankami iz drugih okolij.

    Naše okolje in tudi v nekaterih drugih postkomunističnih državah je bistveno drugačno, kot pri uveljavljenih demokracijah. Naši osnovni problemi so drugi in tudi programski pristopi morajo biti temu ustrezni.

    Naši t.i. levi in njihovi sateliti, ki so v resnici le izpostava mafijske globoke države, se delajo, da je vse v redu, ker ji to stanje pol mafijske države ustreza. Tisti, ki so zmožni videti bistvo težav, so zavezani k programom, ki te težave odpravljajo. Da bi nekoč tudi naša država postala podobna ustaljenim demokracijam. Tedaj bodo tudi njihovi programi omejeni zgolj na to, kar desnica ponuja drugod. Treba pa je priznati, da se je tuja desnica marsikje spridila. Zato bo tudi v tem pogledu potreben bolj inovativen pristop.

  8. Inteligenten komentar, kot sta že dva pred menoj zapisala, ali trije….Toda tako aktualna tema bralcev in volilcev očitno ne zanima. Saj to pa ja ni važno kaj se dogaja s strankami ! Na “občinski stavbi Šiška” že leta piše, na veliko spodaj na fasadi : Moč ljudem, ne strankam ! Pa še na misel nikomur ne pride da bi prebarval…čeprav je napackano na fasado….ker je pač UDBA zapisala….
    In ta NSI dobro ve, da so politično nesposobni in prazni in da ljudje, posebej njihovi potencialni volilci nič ne berejo. Ne takih komentarjev, ne programov strank. Zato se gredo pač ceneno nastopaštvo: GOVORIČIJO O SREDINI ( tam se pač ne kregajo, Butalcem je všeč da se nihče ne krega…), vsebine itak nimajo ali pa toliko kot šarac….In ker so “krščanski”, pač tistih 7 % pade na to hinavsko predstavljanje.
    Ob tem tekstu pa je 1o zapisov, od tega en dežurni pisunček. Tekst pa je odprlo ali prebralo manj kot 800 ljudi….Malo več kot pride migrantov vsak teden…Pa koga to briga.
    Propad je vsak dan bliže.

  9. Zelo dober prispevek in zdravo razmišljanje. Tudi sam menim, da je treba sredinsko delovati, ne pa se le deklarirati. Sploh se mi zdi slovensko razvrščanje strank na strani en velik idiotizem, ki v resnici sploh ne drži. Vse skupaj je ena velika zmeda, ki kaže na to, kako malo politične kilometrine imamo. Vsekakor je na mestu nasvet NSi-ju, naj deluje v skladu s svojim programom, krščanskimi načeli in oblikovanimi vrednotami. Vendar moram reči, da je morda program sam OK, z manjšimi korekcijami, krščanska načela in vrednote, pa žal niso jasno oblikovane in vsem članom stranke jasne. Na tem bi bilo treba interno ogromno delat! Tudi sam sem član NSI in prav v tem vidim velik primanjkljaj. Sicer pa vse dobro NSI!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite