Preveč sem obremenjen z lastnim pogledom in nekaterimi predsodki, da bi lahko objektivno presodil, kaj se dogaja nam Slovencem. Moja privrženost in zvestoba tradicionalnim krščanskim vrednotam že nekaj metrom pred mojim nosom ustvarja meglo, skozi katero stvari vidim zelo nejasno. Občutek imam, da se v tej megli skrivata neka bestialnost in nemoč, da bi se je ubranili in jo premagali. V mislih se mi vsake toliko časa odvrti pripev Sveti nadangel Mihael brani nas v boju zoper zlobnost in zalezovanje hudobnega duha. Upira se mi pomisel, da bi hudobnost pripisal kateremu koli človeku, saj je ustvarjen po božji podobi. V naši politiki, kulturi in v družbi nasploh mi gre marsikdo na živce, predvsem, če ugovarja mojim načelom in vrednotam in mi svoje, tako se mi zdi, vsiljuje.
Korona virus in neko srečanje na kavi
Vendar bi šel z veseljem na kavo z Luko Mescem in Miho Kordišem. Zelo me zanima od kod tolikšna dinamika misli in stališč, s katerimi se ne strinjam. Zanima me, kako bi se odzvala na moja stališča in morebitna vprašanja? Nekoč sem povabil Ranko Iveljo, da se srečava na kavi, ker se je obregnila na neki moj javno objavljeni zapis. Zelo prijazno se je odzvala, do srečanja na kavi pa ni prišlo. Ali je bila med nama nevidna pregrada ali pa prepoved prehoda čez most na drugi breg.
Če bi se dobili na kavi z Luko in Miho v kakšni kavarni, bi se jima predstavil kot kristjan, ki veruje v Boga, in vem, da bi mi izkazala spoštovanje. Kot že večkrat v podobnih primerih bi tudi onadva priznala, da nad seboj čutita neko skrivnostno prisotnost, hkrati pa bi mi navrgla celo goro očitkov proti Cerkvi in najbrž tudi proti krščanstvu. Pa nič hudega. Glavno, da smo se dobili in malo poklepetali.
