Kar je redko, ponavadi s časom močno pridobiva na vrednosti. Pomislimo samo na godala najslavnejšega izdelovalca violin, Antonia Stradivarija, ki danes dosegajo vrednosti prek milijona dolarjev. Ali redki avtomobili starejše izdelave, t.i. »oldtimerji«. Numizmatiki in filatelisti dobro vedo kakšno vrednost lahko dosežejo »prave« znamke ali kovanci. Podobno bi lahko trdili za srebro.
Srebro je eno od štirih plemenitih kovin. Raziskave kažejo, da je ta kovina ena najredkejših na svetu. Novih nahajališč preprosto ni, saj bi naj srebro z izkopi v globino postajalo vedno redkejše – nahaja se torej bolj kot ne na površju Zemlje. Zaradi svojih fizikalnih lastnosti je srebro zelo široko uporabno – od električne industrije do medicine in farmacije. Najnovejši podatki kažejo, da je povpraševanje po srebru v zadnjih 17 letih višje od ponudbe, ki jo ustvarjajo rudniki in reciklaža. Zaloge so praktično že izčrpane. Sicer bi se industrija gotovo lahko resneje lotila reciklaže, a dolgoročno manjka na trgu srebra ni možno pokriti.
Torej, če povpraševanje po srebru narašča, ga pa primanjkuje, bi tej plemeniti kovini lahko vrednost v prihodnje močno porasla. Temu v prid govori tudi dejstvo, da kovini zadnjih 5 ali 6 let vrednost prej upada, kot raste. Od leta 2013 se cena praktično ni spremenila (razen nihanj 20 % gor in dol). A v naložbo se ponavadi vstopa takrat, ko je ta poceni, kaj ne?
Zavedati se je tudi potrebno, da je bila cena srebra (podobno kot zlato) v zadnjih letih močno manipulirana s strani večjih investicijskih bank. Deutsche Bank, HSBC ali Barclays so v zadnjih letih usklajeno prilagajale cene. Nekatere so bile že pravnomočno obsojene in so morale plačati kazni. Seveda je to za vlagatelje zgolj obliž, sodišče sijaja žlahtnim kovinam ne bo povrnilo. Gotovo pa ga bo rezultat, ko bodo kovine ponovno začele opravljati svojo nalogo ohranjevalca vrednosti.
Ob tem bi bila zanimiva še ena primerjava. In sicer rast med različnimi naložbami. V zadnjih 25 letih je ameriški borzni indeks Dow Jones porasel za kar 23 krat. Z enakim odstotkom je porasel tudi dolg države. Nehote se ob tem podatku vprašamo ali je bila rast delnic vzpodbujena tudi z naraščajočim dolgom, torej s krediti? Ameriški borzni indeksi se trenutno nahajajo celo na zgodovinsko najvišjih vrednostih, ki so bile kadar koli dosežene – podobno je tudi z dolgom. Na drugi strani pa imamo danes obravnavano plemenito kovino, ki ima praktično enako vrednost kot pred 25 leti. Med leti 2011 in 2013 smo sicer že videli višje vrednosti in bi po vsej verjetnosti tam (vsaj) tudi ostale, če ne bi bile cene umetno znižane.
V srebru se danes gotovo skriva lepa priložnost. Vendar je potrebno potrpljenje. Finančni strokovnjaki to naložbo priporočajo vsaj za obdobje 5-10 let. V Nemčiji je slišati tudi pobude, da bi srebro vključili v pokojninsko shemo. V vsakem primeru pa ni dobro pretiravati. Nobena naložba ni tako dobra, da bi v njo stavili vse svoje prihranke. Manjši delež prihrankov pa bi gotovo lahko preusmerili tudi v srebro in pustili, da čas naredi svoje.
Pripis: Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec
