Naravni red in družbeni razvoj

Mitja Steinbacher: Prehod od gospodarsko zaprtega totalitarnega sistema pod komunizmom h gospodarsko odprti socialni demokraciji je primer nenadne občutne spremembe pravil.

Kakšen ustroj družbenega reda vzpostaviti, da bomo dosegli zadoščenje in blaginjo, je večno vprašanje človeške civilizacije. V obdobju negotovosti glede načinov soočanja s širjenjem novega koronavirusa SARS-CoV-2 si dovolimo vzeti nekaj minut za razmislek o naravi in temeljih človekovega odločanja in o vplivu pravil na naše ravnanje in dinamiko družbenega razvoja. Ob tem se spomnimo nekaterih posebnih zgodovinskih okoliščin, ki so pomenile bistven odmik od ustaljene prakse k osvajanju nove ter kakšni so bili učinki teh sprememb na zadoščenje in blaginjo.

Temelj za odločanje so moralne vrednote, pomembne pa so tudi prave informacije

Čeravno ne poznamo temeljev izvora človekove potrebe po oblikovanju pravil, se najbrž lahko strinjamo, da so temelji človeškega odločanja moralne vrednote. Človeško odločanje ob vrednotah zaznamujejo tudi 1. okoliščine, ki jih narekujejo dosegljive alternative; 2. znanje, ki je potrebno za obvladovanje okoliščin; 3. raven nepredvidljivosti, ki je vgrajena v vsako odločitev, in 4. zapletena vzajemnost medčloveških odnosov.

Obstaja več pristopov k soočanju z novim koronavirusom za zavarovanje javnega zdravja ob ohranjanju blaginje. Znanje, ki ga imamo na voljo, je razpršeno, pavšalno, necelovito, spremenljivo in izrazito nepopolno. Tudi ko se odločimo in sprejmemo v določenem trenutku na videz modro odločitev, trčimo ob negotovost informacij, ki jo zaznamujejo raznorodnost in neenakomernost razpolaganja z informacijami, različnost v zanesljivosti informacij in različnost v dostopu do najbolj kakovostnih informacij. Informacije so mnogokrat konfliktne in si med seboj nasprotujejo, a znanje nikdar ni popolno in celovito, niti tisto najbolj kakovostno ne, temveč zmeraj nepopolno in delno. V tem hipu ne moremo vedeti, kateri pristop je pravi; lahko opravimo necelovito primerjalno analizo nekaterih kratkoročnih vidikov ubranih pristopov med državami.

Bolj ko so posamezniki v skupnosti odgovorni, manj pravil je treba postaviti

Nastajanju naravnega okvirja pravil, ne le pri skrbi za javno zdravje v primeru koronavirusa, daje ton človekova nrav, ki jo zaznamujejo empatičnost, moralna občutenja, skrb za osebno rast, odkritost, poštenje in človeška odprtost. Vzpostavljena pravila morajo biti takšna, da tenki in razvejani mreži medčloveškega civilizacijskega vsakdana ne jemljejo sposobnosti prilagajanja in reševanja tudi najbolj kompleksnih vprašanj. S preveč prohibitivnimi pravili lahko namreč pohabimo človekov naravni motiv za kreativnost in iskanje rešitev. Naravna pravila sledijo vedenjskim in vrednostnim vzorcem ljudi in jih krepijo. Naravno ravnovesje pravil je teoretičen konstrukt. Več ko je med nami ljudi, ki ne spoštujejo niti osnovnih pravil vzajemnega sobivanja, obsežnejše je naravno ravnovesje pravil v družbi, ki je potrebno za zagotovitev blaginje, in obratno. Bolj ko smo vzgojeni, disciplinirani in vzajemno odgovorni, manjši je naravni obseg pravil, ki spodbujajo blaginjo v harmoniji.

Prehod od gospodarsko zaprtega totalitarnega sistema pod komunizmom h gospodarsko odprti socialni demokraciji je primer za nenadno občutno spreminjanje pravil. V tem primeru so se pravila spremenila od slovenskemu narodu manj naravnih, ki onemogočajo gospodarjenje in trgovanje, k bolj naravnim pravilom, ki dovoljujejo gospodarjenje in trgovanje. Današnje spreminjanje pravil zavoljo ukvarjanja s koronavirusom SARS-CoV-2 predstavlja test ravnovesja pravil, ki se je vzpostavilo od vstopa v EU do danes. Bo novo ravnovesje pravil kaj bliže naravnemu obsegu pravil za Slovenijo ali ne?