Na vrsti sankcioniranje sovražnega govora in poseg v omejevanje svobode govora

34
1138
Spremembe medijske zakonodaje odpirajo prostor samovolji inšpektorjev.

Razprava o svobodi govora oziroma sankcioniranju t. i. sovražnega govora je že dalj časa stalnica v javnem prostoru. Vsaj od »primera Strehovec« je ta zgodba povezana tudi z uresničevanjem verske svobode. Za katoliško občestvo je tako pomembna, saj se lahko dotika verovanjskih vsebin. Te bi kdo utegnil razumeti kot spodbujanje takšne ali drugačne neenakopravnosti ali nestrpnosti. Povedano malce karikirano: morda bi kdo že predstavitev nedavnega dokumenta vatikanske Kongregacije za katoliško vzgojo o teoriji spola z jasnim naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril razumel kot nedopustno spodbujanje neenakopravnosti na podlagi »nebiname« spolne usmerjenosti in skušal doseči njen umik.

(Pre)velika vloga inšpektorja

Nov pospešek razpravi o svobodi govora je ta čas povezan prav z mediji. Povod za razpravo pa je predlog sprememb zakona o medijih, ki so jih oblikovali na ministrstvu za kulturo in jih do konca avgusta ponudili v javno komentiranje. Med predlaganimi spremembami in dopolnitvami medijske zakonodaje je namreč tudi člen, ki na novo ureja prepoved spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih. Doslej je zakonodaja to sankcionirala v oglasnem delu medijskih vsebin, ne pa tudi v uredniškem. Odslej naj bi bilo drugače. Zakonodajni predlog izdajatelju nalaga, da »ne sme prek medija razširjati programskih vsebin, s katerimi se spodbuja k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihuje narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost«.

Če bi izdajatelj to prepoved kršil, bi v zgodbo vstopil medijski inšpektor. Ta bi izdajatelju odredil, naj sporno programsko vsebino »odstrani ali preneha z njenim razširjanjem prek medija«. Lahko bi odredil »druge ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor«. Če inšpektorju kakšna stvar ne bi bila čisto jasna, bi lahko zaprosil reprezentativna strokovna združenja novinarjev in medijev za mnenje o tem; ali se z določeno programsko vsebino spodbuja k takšni ali drugačni vrsti neenakopravnosti in nestrpnosti. Seveda so za kršitve oziroma za neupoštevanje inšpekcijske zahteve o umiku inkriminirane vsebine predpisane tudi globe, ki segajo od 1000 do 10.000 evrov.

Možnost politične instrumentalizacije

Izrazito odklonilno so se do predlaganega sankcioniranja medijskega sovražnega govora že izrekli v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Tam menijo, da to lahko vodi do drastičnega omejevanja svobode govora. Zakaj? Po predlagani ureditvi lahko medijski inšpektor, ob asistenci novinarskih združenj, izloča tiste vsebine, ki širijo t. i. sovražni govor. V ZNP svarijo:

»Glede na to, da je pojem sovražnega govora zelo ohlapen in da bo presoja, kaj je sovražni govor, prepuščena subjektivni presoji inšpektorja, je mogoče takšne določbe politično instrumentalizirati.«

V praksi bi to lahko privedlo »do preganjanja tistih medijskih vsebin, ki promovirajo ideje, ki so v nasprotju s pogledi oblasti«, visoke zagrožene kazni pa do »samocenzure množične medijev, ki sicer povsem argumentirano opozarjajo na anomalije določenih pojavov, kot so migracije in podobno«. Ker bi takšne razmere lahko pripeljale v omejevanje svobode izražanje, ki je ustavno priznana in varovana kategorija, v ZNP menijo, da lahko o njenem omejevanju odločajo izključno sodišča, ne pa inšpektor.

V združenju so tudi kritični do predloga, da bi se inšpektor pri odločanju o tem, ali gre v prispevku novinarja ali drugi objavi v mediju za sovražni govor, posvetoval z reprezentativnimi novinarskimi združenji. Ta za takšna mnenja niso usposobljena in to tudi sicer ni njihova naloga. »Sovražni govor je bil do zdaj izključno stvar organov pregona – policije, tožilstva in sodišč – in naj tako tudi ostane,« menijo v ZNP.

Do predlaganih zakonskih določil so kritični tudi v pravniških vrstah. V komentarju za Delo je vrhovni sodnik Jan Zobec opozoril na več njihovih pasti, tudi na naslednjo:

»V svobodo izražanja, ki velja za pravico s posebnim, celo privilegiranim statusom, je mogoče posegati le na podlagi strogega testa sorazmernosti, ki ga opravičujejo šele okoliščine neposredne in neizogibne nevarnosti nasilja. Predlagane spremembe odpirajo prostor arbitrarnemu, lahko celo samovoljnemu inšpekcijskemu poseganju v eno od osrednjih ustavnih vrednot.«

Dvom ostaja

Na ministrstvu sicer trdijo, da predlagana ureditev zagotavlja pritožbeno (ministrstvo za kulturo) oziroma sodno (upravno sodišče) varstvo tistim, ki se z morebitnimi inšpekcijskimi odločbami ne bi strinjali.

A dvom v korektnost predlagane ureditve ostaja. Sploh zato, ker že dosedanje izkušnje učijo, da je področje t. i. sovražnega govora pogosto predmet manipulativnega zlorabljanja za vsiljevanje politične korektnosti po čisto določeni meri – takšni, kot jo pooseblja vsakokratna oblast. Glede vloge novinarskih združenj pa – spomnimo se samo zgodbe, povezane tudi z Družino. Kolegico Barbaro Kastelec so na t. i. častnem razsodišču Društva novinarjev Slovenije pred leti »obsodili« zaradi kritičnega pisanja o izenačevanju zakonske zveze moža in žene z istospolnim partnerstvom. Zlahka si predstavljamo, kako bi ravnal medijski inšpektor, ko bi v kakšni podobni zgodbi ali bi za svojo odločitev poiskal na tem istem naslovu, kar je zelo velika verjetnost.

Vir: Tednik Družina, št. 28 str. 13.

34 KOMENTARJI

  1. Za medije sedaj resničnost dogodka ne bo več pomembna, pomembno bo, ali je skladna z “našo” ideologijo ali ne. Če ni skladna, bo to sovražni govor.

    Če bo nekdo poročal, da je nezakoniti imigrant ranil ali oropal nekega človeka, bo to sovražni govor, saj bo poročilo povzročilo negativni odnos do storilca tega dejanja. Ali če bo nekdo poročal, da je splav umor, bo kljub znanstvenim dejstvom to sovražni govor, saj diskriminira tiste, ki hočejo spraviti. Itd.

    Cenzura bo presegla ambicije nekdanjega člena 133. Bravo Šarec! Katoličani naj ga še naprej volijo, saj v cerkvi bere besedila in hodi k papežu. Samo da ni Janša. Bravo tudi tistim, ki si prizadevajo za antijanša vlado.

    • No, no, no! Preveč zahtevate od znamenitega Janeza. On je v svoji stranki že zdavnaj uvedel sovražni govor.

      • AlFe,
        ali lahko to, kar trdite (da je Janša v stranki SDS že zdavnaj uvedel sovražni govor), s čim utemeljite? Sprašujem, ker me res zanima, kaj ste mislili, ko ste to zapisali.

        • Berite zgodbe tistih, ki so zapustili Janeza. Začnite pa pri Miću Mrkaiću, Jožetu Pučniku …

          • AlFe,
            kaj konkretno ste hoteli povedati, ko ste zapisali, da je “Janez v svoji stranki že zdavnaj uvedel sovražni govor”?

            Na čem utemeljujete to svojo trditev?
            Kaj sta o sovražnem govoru, ki naj bi ga Janša uvedel v stranko SDS, povedala Mrkaić in Pučnik v svojih zgodbah in kje lahko najdem njuni zgodbi?

            Na medmrežju je v zvezi z Janšo objavljenih že premnogo različnih zgodb in zgodbic. Nekatere so resnične, še veliko več pa je lažnih. Tako res ne vem, na katere zgodbe mislite.

            Sta zgoraj omenjena gospoda svoji zgodbi morda podala v tiskani obliki?

            Usmerite me, prosim, na medij, kjer ste našli zgodbe, ki utemeljujejo vašo trditev.

            Če pa čisto slučajno ne veste, na čem utemeljujete svojo izjavo, lahko mirno priznate, da ste streljali v prazno.

            Se mi zdi, da bo to še najkrajša pot do vašega odgovora.

          • AlFe,
            ali ste seznanjeni z vsebino Mrkaićeve knjige, če je že niste prebrali? Trdite namreč, da Mrkaić v tej knjigi piše o Janševem uvajanju sovražnega govora v stranko SDS.

            Domnevam, da kaj slabega o Janši v dotični knjigi ne more pisati, saj je Erik Valenčič to knjigo v Mladini popolnoma raztrgal kot “kr neki”.
            Napisal je, da je knjiga zgolj zbirka ekonomske nadutosti in razvlečenih idej proti kulturi in ‘mencingerjanstvu’.
            Pridušal se je celo, ker iz knjige ni mogel izvedeti, kdo zaničuje svojo ženo, saj je moral Mrkaić, po posvetu z odvetnikom, iz besedila umakniti cel kup obrekovanj, za kar se je menda bralcem uvodoma tudi opravičil.

            Lahko ste prepričani, da bi Erik Valenčič v Mladininem članku Mrkaićevo knjigo vsaj delno pohvalil v tistem delu, kjer bi pisalo kaj slabega o Janši – če bi to pisalo.

    • Ja, katoličani bodo še naprej volili te ali one. Jaz bom še naprej ostajal doma. Ker tega lajanja pa res ne bom podpiral. Ker antizarotniških zakonov res ne bom podpiral. Ker boste začeli lajati name. Levičarskim provokacijam človek lahko vsaj pobegne.

  2. Enostavno: če bo tak predlog sprememb in dopolnil zakona o medijih res sprejet, bo to tudi za poslednje naivce vendarle jasen dokaz, da še vedno živimo v totalitarizmu.
    Potem pa bo res spet vse odvisno od svobodnega ali pa zasužjenega posameznika.
    Po volilni udeležbi sodeč sklepam,da je takih cca 70%.

  3. AlFe je na vseh portalih vedno pisal dvoumno nasprotujoče Janši. To je ta predojdipalni defekt (težava z očetom), ujedati se v prav vsako Besedo, avtoriteto ali uspešno osebo, četudi brez vsakega dokaza ali razumnega argumenta. Zares, v tem je point: nikakršnih razumnih argumentov. Ni mu dano.

    Glede sankcioniranje sovražnega govora pa: ali zdaj Dovolj.je ne bo smela nič več reči? Pa tako trdne dokaze ima, in vsak dan več!

    • Uf! Kakšna analiza vseh, ki niso za odrešitelja Slovenije. Dva sem že omenil, sledi tretji:

      Ivo Hvalica, nekdanji dolgoletni poslanec SDS, je v intervjuju za MMC spregovoril tudi o neresnični propagandi znotraj Janševe stranke. Janeza Janšo je označil za antidemokrata, stranki pa svetoval, da lahko pot iz slepe ulice najde le, če zamenja predsednika.

      Ker ga člani SDS niso poslušali, je prišlo do zanimive scene: JJ je dobil največ glasov a ni mogel sestaviti vlade.

      • Uf! Celo gospa Vera Ban govori: “Vera Ban kritično o Janši: Saj vendarle samo en človek ne more vsega vedeti, vsega znati, vsega čutiti”

      • Dimitrij Rupel: Janša je presodil, da sem premalo pravoveren
        “Še pred enim tednom so me povabili, če bi bil še naprej član strokovnega sveta, danes pa sem iz medijev izvedel, da nisem več,” je razloge za svoj odstop leta 2015 Siolu pojasnjeval dr. Dimitrij Rupel in dodal: “začuden sem predvsem zaradi načina, kako se je vse skupaj razpletlo. Ker mislim, da si tega nisem zaslužil, sem protestno izstopil iz stranke SDS,”

    • dr. Miha Brejc: Vem, da človeška plat pri Janezu včasih odpove
      “Prvič po sedemnajstih letih se je zgodilo, da je šel Janez Janša hladno mimo mene – ne dobivam več vabil na izvršilni odbor, prav tako ne za svet stranke, ne prejemam več niti obvestil po interni e-pošti SDS. Očitno me ne potrebujejo,” je v mesecih pred dokončnim izstopom iz stranke pojasnil njen dolgoletni član dr. Miha Brejc.

    • Sonja Ramšak: Naše vodilo bi moralo biti strpnost, spoštljivost in sklepanje kompromisov
      fs-sr»Če se razglašamo za napredno, proevropsko in demokratično stranko, stranko, ki je odprta za vse, ne glede na raso, spol, vero in druge lastnosti, bi bilo prav, da med nami poteka odprta in odkrita komunikacija,« je svoj nepreklicen izstop iz stranke obrazložila njena nekdanja podpredsednica in poslanka Sonja Ramšak.

    • Dragutin Mate: Notranja demokracija v SDS je začela pešati
      »Način razmišljanja in dela v stranki ni blizu mojim pogledom na to, kar politika mora biti, zato sem se od takšnega pristopa oddaljil,” je svoj odhod pojasnil nekdanji minister za notranje zadeve v prvi Janševi vladi in član izvršilnega odbora SDS, iz katerega so ga teden dni pred izstopom izključili.

    • Avtokratska stranka ne more razvijati demokracije in vršiti pozitivne selekcije kadrov, ne blagostanja enakopravnih državljanov!

      • AlFe, navedli ste nekatera mnenja bivših članov stranke SDS. Tudi bivši člani vatikanskega zbora ne najdejo lepe besede za Vatikan. Toda resnica je običajno drugje kot pri užaljenih bivših.
        Ali poznate okoliščine teh dogodkov? Ste poizkušali najti tudi mnenja druge strani? Niste? Vam zadoščajo negativna subjektivna mnenja? Ste pri Janši našli tudi kaj pozitivnega? Vas to ne zanima?

        Ali ti ljudje danes še tako mislijo? Dr. Rupel je bil npr. v nasprotju z vami vseskozi mnenja, da bi bil Janša veliko bolj primeren za premiera kot Šarec.

        Gospod AlFe, saj vam ni treba volit Janše in SDS. Toda tudi sovraštva do njega vam ni treba razširjati po medijih. Sicer pa še naprej uživajte v rezultatih antijanša koalicije.

        • Gospod Tine,
          lepo ste pokazali nedemokratično miselnost v SDSu:

          Ali si fanatičen oboževalec Janeza ali pa sovražnik. Vmes ni nič.

          • Sam nisem niti fanatični oboževalec niti fanatični sovražnik kogarkoli na tem svetu.

            Za vašo obsedenost z Janezom si pa le poiščite ustrezno pomoč. Boste lažje živeli.

  4. Kaksen govor si zasluzi kazenskih sankcij? Govor, ki direktno in nedvoumno spodbuja nelegalno nasilje in diskriminacijo v druzbi in govor, ki spodbuja mnozicno krsenje domacih in mednarodnih pravnih norm ali nasilen prevrat ustavno dolocene ureditve drzave ter govor, ki dokazljivo laznivo sovrazno obrekuje in neupraviceno krni dostojanstvo in ugled neke osebe ali skupin oseb.

    Prav je, ce taksnem javnemu nastopanju sledijo kazenske posledice. Vse drugo je prostor svobodnega izrazanja. Svobodno izrazanje razlicnih pogledov, nazorov, idej je bistven razlog, da so taksne druzbe v vseh pogledih uspesnejse in cloveku prijaznejse od diktatur in totalitarizmov.

    Slovenska levica ima veliko, se ne ustrezno splosno ovrednoteno tradicijo omejevanja svobode misli in teptanja temeljnih clovekovih pravic ljudem drugih nazorov ter socialnega in druzinskega porekla. Ne dopustimo, da nam ona odreja sirino prostora svobode misli, ker je tudi v generaciji sinov in hcera in vnukov socializma prenevarna, premalo razgledana in utrjena v demokraticnih vrednotah. Skratka, premalo zaupanja vredna ( pravkar je to dokazala tudi z evidentno sovraznim odnosom do privatnega oz nedrzavnega solstva).

  5. Škoda energije za tako argumentiran prispevek. Misel na preganjanje sovražnega govora se lahko rodi le v bolniku. Takemu noben argument ne pomeni popolnoma nič. Veliko bolj realno je, da se pričnemo pripravljati na fizični boj. Komunistični/ LGTB psihopati bodo razumeli le pesti.

  6. Sovražni govor ni nikakršen pravni pojem, zato ne sodi v nobeno pravno regulativo. Nikakršnega inšpektorja za to tematiko demokratična družba ne potrebuje. Ko pa človek prebira, da “bi inšpektor lahko zaprosil reprezentativna strokovna združenja novinarjev in medijev za mnenje o tem,” upravičeno sprašuje o mentalnem zdravju sestavljalcev.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite