Volilni sistem ni čarobna palica

14
V okoljih z izkušnjo enopartijskega sistema je sprememba volilnega sistema priložnost, da se meja med nestrankarsko in enostrankarsko "demokracijo" zabriše.
V okoljih z izkušnjo dolgotrajnega enopartijskega sistema, kot je slovensko, se kaj lahko zgodi, kar se dogaja v nekaterih okoljih na območju bivše Sovjetske zveze, da se meja med demokracijo brez strank in enostrankarsko “demokracijo” popolnoma zabriše.

 

 

Ob tem, ko bo volilni sistem hočeš nočeš potrebno spremeniti, pa se ponovno pojavljajo tudi glasovi, ki vidijo, da je sprememba volilnega sistema priložnost za zrušitev ali okrnitev domnevne vseobsegajoče oblasti strank.

Odkrito priznam, da se mi zdi tako imenovani westminstrski parlamentarni sistem po britanskem vzoru, h kateremu ne glede na kakšno izjemo kot riba k petku sodi večinski volilni sistem, najboljša oblika parlamentarizma. Toda sočasno je res, da ga v celinski Evropi niso uveljavili tako rekoč nikjer.

Ena prepričljiva večina ne bi pomenila nič

Zato sem eden od redkih ljudi, ki se mi volilni sistem, kot ga imamo v Sloveniji, niti ne zdi tako slab. Predvsem pa ob vseh dolgotrajnih razpravah o tem vprašanju ostajam prepričan, da niti idealni volilni sistem, tudi če bi obstajal, ne more skoraj nič prispevati k izboljšanju ali celo normalizaciji političnega prostora, če niso zanju izpolnjeni nekateri bolj  bistveni pogoji. V tej oceni me potrjuje tudi tisto, kar se trenutno dogaja Janševi vladi. Čeprav sem praktično vse zadnje desetletje pridigal o škodljivosti družbenega neravnovesja in predolge prevlade ene politične opcije, sam sebi nisem verjel, da bodo posledice tako hude. Da je funkcionalna menjava oblasti brez pretresov še komaj mogoča.

Ob tem, kar gledamo od marca sem, se je zamajal celo argument zagovornikov večinskega sistema, ki sem mu priznaval kar nekaj tehtnosti. Šel je nekako takole: res je, da je slovensko volilno telo nagnjeno v levo in bi zato na kar nekaj volitvah ob večinskem sistemu levica premočno zmagala, a ko bi se enkrat slika obrnila, bi tudi tisto, čemur pri nas rečemo desnica, dobila močno večino in bi lahko kaj pomembnega premaknila. Zdaj si pa predstavljajte, kako globoko bi bila prevlada večino časa vladajočih zakoreninjena šele, če bi bila oprta na nekaj mandatov z ustavno večino, ki bi jo vsaj LDS (najbrž vsaj dvakrat) in Cerarjeva stranka leta 2014 zagotovo osvojili? Mislim, da bi bilo v takšnem primeru nakopičenih še več ovir za kakršne koli premike kot sedaj, ne glede na morebitno prepričljivejšo enkratno zmago tistih, ki so (bili) običajno v opoziciji.

Sprememba volilnega sistema je privlačno, a eksplozivno geslo

Ob tem, ko bo volilni sistem hočeš nočeš potrebno spremeniti, pa se ponovno pojavljajo tudi glasovi, ki vidijo, da je sprememba volilnega sistema priložnost za zrušitev ali okrnitev domnevne vseobsegajoče oblasti strank. Seveda se geslo sliši privlačno in utegne med Slovenci pasti na plodna tla. Toda zdi se mi, da je večja težava premajhno število res profiliranih strank, zlasti na tistem polu, ki mu v Sloveniji rečemo levi. Njihovo uveljavitev onemogoča daleč premočno razpasen običaj ustanavljanja “strank” za enkratno uporabo ali za kamufliranje stalnega vračanja istih vsebin. Predvsem pa naj ponovno ponovim, kar je očitno potrebno na Slovenskem sporadično kar naprej ponavljati. V okoljih z izkušnjo dolgotrajnega enopartijskega sistema, kot je slovensko, se kaj lahko zgodi, kar se dogaja v nekaterih okoljih na območju bivše Sovjetske zveze. Meja med demokracijo brez strank in enostrankarsko “demokracijo” se popolnoma zabriše.

14 KOMENTARJI

  1. Eh, gospod Maver! Kakršni koli volilni sistem bi že bil, ker ni bilo lustracije, bi na površje priplavali nosilci rdeče barve. Za soci-komi družbe pa ni težko napovedovati prihodnost: PROPAD.

    Skratka! Tisti nezakoniti prebežniki preko meje so samo prišli po zapuščino EU staroselcev, ki so naredili največjo neumnost, kot si jo lahko človek privošči: “Mislili so, da so bogovi.”

  2. AM ima popolnoma prav. Če pomislim na to, da so dali zeleno luč za nedeljske trgovine, me pa sploh mika, da bi volil Levico.

    • Voliti Levico je seveda norost. Je pa res, da trgovinam v Avstriji ali Nemciji nic ne manjka, ceprav so ob nedeljah zaprte. Nenazadnje smo na refendumu o tem odlocili in cas je, da se demokraticna volja spostuje.

    • Martin,
      če bi bile edini problem v državi v nedeljo odprte trgovine, bi vašo pripombo lahko vzeli celo zares 😊

      Res pa je, da mnogo volilnih upravičencev o svoji volilni izbiri odloča iz čisto individualnih in zelo površnih vzgibov.
      Redki volivci razmišljajo o celotni družbeno-politični sliki. Prav to je vzrok, da glasove volivcev prejemajo poimenske liste “novih obrazov” brez političnih programov. Zadošča, da družbenopolitični levičarski aktivisti na državni tv glasno podpirajo populistično lajno imenodajalcev teh list.

      Pobudo Levice vidim kot čisto navaden populizem: vse prodajalke in prodajalci, ki bi želeli biti ob nedeljah dela prosti (kar bi moralo obveljati že pred mnogo leti po referendumski odločitvi za nedeljsko zaprtje trgovin), bi potencialno glasovali za Levico.

      Težave zaradi njihove volilne izbire bi nastopile, ko bi pod morebitno vlado skrajne Levice propadla vsa podjetja, kjer so prodajalci-volilci zaposleni, kajti Levica bi visoko obdavčila kapital, še raje pa kapitaliste kar naravnost razlastila!
      Iz izkušenj propadle jugoslovanske države vemo, da socialistična politika prej ali slej pripelje do popolnega gospodarskega zloma in splošnega družbenega propada.
      Lahko se ozre v sodobno Venezuelo, kdor želi videti socialistični propad v živo. Tam vlada politika, po kateri se zgleduje stranka Levica.

      Pametna politika ne posluša le ene plati zgodbe, temveč prisluhne vsem potrebam gospodarstva ter poskuša uskladiti želje različnih deležnikov istega problema.

      Konkretno na Obali se je nedavno pojavil poziv malih trgovcev, naj jim vlada vendarle dovoli odprtje trgovin ob nedeljah, saj je prav takrat turistični obisk največji in je veliko povpraševanja po njihovem blagu. Zato najbrž ni tako napačen predlog, da bi v manjših družinskih trgovskih podjetjih ali trgovskih s.p-jih ob nedeljah lahko delal le lastnik podjetja oziroma nosilec dejavnosti sam in njegovi ožji sorodniki.

      • Nedeljsko odprtje trgovin škodi predvsem malim trgovinam, ker ima človek več časa za kupovanje. Tako mu je namreč omogočeno, da gre v večje trgovine. (Vodstvo Mercatorja se je s podporo odprtja trgovin ob nedeljah ustrelilo v koleno.)
        Sicer pa to povsem nebistven razlog. Bistveno je nespoštovanje vrednot. Kar ni dobro za človeka, tudi za gospodarstvo ni. V ozadju odprtja je kult potrošništva. Naš Šef pa je ljubosumen.

        • O nedeljskem zaprtju ali odprtju trgovin poslanci niso ničesar dorekli, o noveli zakona o trgovinah bodo znova razpravljali po počitnicah.

          Ob nedeljah ne nakupujem in soglašam z zaprtjem večine trgovin. Temu, da so ob nedeljah odprti večji trgovski centri izrecno nasprotujem.
          Sprejemljivo pa se mi zdi, če je tu in tam, na nekem večjem območju, odprta kakšna manjša trgovina s hrano. To se mi zdi podobno kot ob nedeljah odprte gostilne.

          Nedeljskega odprtja gostiln še nihče, niti iz stranke Levica, ni postavil pod vprašaj, pa čeprav številni gostinski delavci, v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu, ob nedeljah najbolj garajo. Ampak to ne bi izpadlo posebej populistična tema.
          Kar se mene tiče, bi ob nedeljah lahko zaprli vse gostilne.

  3. Voliti Levico je seveda norost. Je pa res, da trgovinam v Avstriji ali Nemciji nic ne manjka, ceprav so ob nedeljah zaprte. Nenazadnje smo na refendumu o tem odlocili in cas je, da se demokraticna volja spostuje.

  4. Oh, dvojna objava. Se opravicujem. Glede volilnega sistema pa zelim nacin, kjer bom ob stranki odlocal tudi o konkretnem imenu. Ali bistveno povecati pomen preferencnega glasu ali pa dolociti kombinirani sistem, kot v Nemciji, kjer sta prisotna tako direktna izbira poslanca kot tudi proporcionalna zastopanost strank.

  5. Desničarji lajajo o lustraciji, a bi ob izvedbi lustracije njihove stranke ostale brez vseh funkcionarjev, medtem ko bi v “levih” strankah komaj kakšen odpadel.

  6. Tudi jaz mislim, da pri nas ni tako bistven volilni sistem. Pri nas je pomebno to, da ne vemo kaj niti kam gremo.
    Levici to ustreza ker zasleduje trenutne koristi. In je na koncu še videti razumna in dobi precej glasov. Precej preveč.
    Glede trgovin ste se nekako hitro odpovedali vsemu. Vlada je odpravila protikoronski ukrep , ki je zaprl trgovine ob nedeljah. Zakon o nedeljskem zaprtju trgovin, pripravljen skupaj z Levico je še v proceduri. Vsaj po mojem vedenju.

Comments are closed.