T. Troha: »Spravo dosežemo tako, da jo prevedemo v enkratno dejanje,« itd. (VIDEO)

8
Foto: M.J.
Foto: M.J.

Pričujoči zapis ni poročilo s pogovornega večera Foruma za dialog med vero in kulturo pod naslovom Odnos družbe do revolucionarnega nasilja in narodna sprava, na katerem so ob moderaciji Jana Peršiča sodelovali Alenka Puhar, dr. Rok Svetlič, dr. Tadej Troha in dr. Ali Žerdin. Za objektivno sliko o dogodku je spodaj na voljo videoposnetek dogodka. Razprava je po osebnem mnenju spet le odprla brezno našega odnosa do revolucionarnega nasilja in narodne sprave, pri čemer je prav ta odnos pogosto sekundarna viktimizacija žrtev (pogosto tudi razuma) in lekcija o tem, kako se kaj malo naučimo iz zgodovine – še posebej če se nočemo. Je pa hkrati pogovor tudi lekcija o izhodiščnih točkah dialoga in njegovih deležnikov.

Najmanj dva udeleženca razprave in najmanj ena oseba iz publike so se na razpravi počutili neprijetno, med gosti sta to dala vedeti Tadej Troha in Ali Žerdin. Prvi je izrazil svojo »neverjetno živčnost« zaradi udeležbe na dogodku, pri čemer razlogov ni pojasnil, živčnost pa je ostala do konca. Zmotila ga je že uvodna šala na račun Mladine (»Nekatere stvari so bile v socializmu res boljše. Na primer tednik Mladina.«), poskušal pa je publiki razložiti Žižkovo šalo o tem, da bi morali nasprotnike Sirize poslati v gulag. Prav tako se mu je zdel neprimeren termin ‘tako imenovana osvoboditev’, ki ga uporabi ga. Alenka Puhar, ker je »pač osvoboditev bila«.

Troha dvomi, da so ljudje, ki se ukvarjajo z arheološkim izkopavanjem posmrtnih ostankov oseb žrtev revolucionarnega nasilja, zares zgroženi ob teh odkritjih. Prav tako misli, da je strah med ljudmi, ki jih hromi, da bi povedali več o teh dogodkih in storilcih, stvar »lokalnih skupnosti«. Za Troho je bila spravna slovesnost leta 1990 v Kočevskem Rogu izraz edinega možnega načina, da »spravo javno dosežemo, to da jo prevedemo v enkratno dejanje. V tem dejanju pokažemo pieteto, nemoč, bolečino in od tukaj naprej pustimo in vidimo, kako to dejanje učinkuje.« Na vprašanje o preseganju nevednosti o medvojnem revolucionarnem nasilju (ki je za Troho del običajnih vojnih razmer) pa odgovori, da bi moral to temo pokrivati Študijski center za narodno spravo. Vse jasno, mar ne?

Ali Žerdin je prav tako izrazil nekaj občutkov nelagodnosti glede razprave, pri čemer je izpostavil tudi to, da se sam z nekaterimi vprašanji, kot je vprašanje neenakovredne obravnave nacističnih in stalinističnih žrtev, v svoji dolgoletni karieri ni ukvarjal. Pri tem vprašanju Troha spregovori v imenu večine, ki »čuti«, da je med Hitlerjem in Stalinom razlika in da je šlo pri Auschwitzu za popolno izničenje, medtem pa pri gulagih za »politično prekvasenje«. Ali Žerdin prispeva nekaj osebnih spominov in nekaj splošno znanih dejstev, med razloge za medijsko nezanimanje o tej temi pa med pomembnejše našteje prizadevanje medijev za boljšo branost oz. gledanost. Šolski sistem pri tem sicer omeni na koncu.

Bralca za izvajanji Alenke Puhar in Roka Svetliča, ki sta (za razliko od predhodni opisanih gostov) obravnavano temo raziskovala širše in poglobljeno, napotujem na videoposnetek. Zaključek tega razmišljanja gre tako v smeri smiselnosti tovrstnega javnega dialoga, ki smo mu bili priča v atriju ZRC. Res pluralnost pogledov običajno bogati razpravo, vendar lahko aroganten in pokroviteljski odnos pri tako globokih in nezaceljenih temah deluje kot sol na rano. Predvsem pa prispeva k seriji korakov stran od načina reševanja, ki se najprej tiče neposrednih deležnikov ter njihovih svojcev ter neposredno ali posredno vpletenih. Ključne so njihove potrebe ter njihov potencialni dialog ter naša podpora, ne pa od zgoraj ali od strani vsiljeni miselni vzorci ali spomeniki. Potem pridemo na vrsto šele mi vsi, ki smo posredno vpleteni, pa če si to priznamo ali ne.

Produkcija videa: Socialna akademija.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


8 KOMENTARJI

  1. da je med Hitlerjem in Stalinom razlika in da je šlo pri Auschwitzu za popolno izničenje, medtem pa pri gulagih za »politično prekvasenje«
    ===========
    Našel je torej razliko. Kakšna je? Ali je dovolj velika?
    Pa ne po številu žrtev. Teh je na strani gulagov najbrž več.
    Oboje so bila koncentracijska taborišča.
    Gospod Troha, kaj sedaj?!

  2. Razlika med Hitlerjem in Stalinom pa tudi našimi stalinisti je ta, da je Hitler moril tuje narode, Stalin in njegovi somišljeniki pa predvsem lasten narod ( ruski in slovenski).

  3. Med drugim je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, zakaj se tako različno obravnava žrtve obeh totalitarnih sistemov pri nas, fašizma in komunizma ?

    Kot da nam otrokom ni bil v osnovni šoli predstavljen fašizem kot nekaj najslabšega in kot da nam ni bil komunizem predstavljen kot pot v lepšo prihodnost, žrtve so bile, ampak važen je cilj so rekli.

    Kakšno pranje možganov !!

  4. Govorili so tudi o vprašanju ali lahko nevednost onemogoči spravo.

    Poslušam dr. Rok Svetlika … da resnica živi svoje življenje in da se ne meni za dejstva ???

    ————
    Ne vem kaj naj si mislim. A on to resno ?

    • To je bila očitno okrogla miza brezveznikov.
      Če ne veš kaj je resnica, potem jih ali več, ali pa je nakaj tam zunaj, in ji ni mar za nas… Politična korektnost prek meja.

      • Ne bi rekla, A. Puhar je argumentirano predstavila svoj pogled. Tudi A. Žerdin mi je deloval iskreno.
        Medtem ko pa za ostala dva gosta tega ne morem reči.

  5. Ne vem kdo je pričujoči Troha.
    Ko berem zgornji tekst kakšne cvetobere spušča v eter, je jasno, da je bil dobro izbran ali pa se je izbral “kot tapravi” za protiutež.

    Rekel sem, da ne vem kdo je, naredi pa blazen vtis boljševiške fikcijske blaznosti.

    “Gulag je bil pregnetenje…”
    Zato bi ta Troha moral po dobrem sodnem procesu v arest, da bi ga odgnetli njegove boljševiške poblaznelosti!

    Najmanju, kar je bi se morala čuvajnica človekovih pravic kučanskega Slovenistana oglasiti in ga podučiti o tem kaj vse so gulagi bili, za kaj so bili in zakaj jih ni več!

    Razen, seveda, če bomo dovolili, da bi jih blazni svobodnjaki, kot Žižek in Troha odprli na novo …!
    Porkamalora, da ne!

    Naj-najmanj kar je, pa bi ti, tebi neznanski Troha, moral jaz, pa ne zato, ker sem pomemben, sam pokazati in ti dati brati ene par grozljivo človečanskih knjig, ki so jih spisali preživeli človeški junaki iz gulagov.

    Če ne bi maral brati, bi te na tvoj protičloveški gobec!
    Direkt in takoj, brez pridige!

    NEHAJTE RAZČLOVEČEVATI, ZGUBE IN NEODGOVORNI NESPOSOBNEŽI!

    O svobodi 1945 blebetati, pa me je sram pred seboj se poniževati, ker ponižan sem že itak več kot preveč!

    Zadnji šok, ki sem mu bil priča:
    Troha , zapelji se v klet na Beethovnovo 13 in si dobro oglej celico, kjer je v levem kotu do višine človeških prsi odstopljen omet, pod njim pa v trohnjenju lesenega poda še nekaj praznih tulcev raznih kalibrov!

    ŠKODA BESED!

Comments are closed.