Na novinarski konferenci, ki je v organizaciji civilnodružbene pobude Spoštovanje različnih v torek, 8. decembra 2015, ob 11h, potekala na sedežu Zavoda iskreni.net na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani, so nastopili:
– dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije
– dr. Igor Bahovec, dr. sociologije, doc. za sociologijo religije in pastorale
– Miha Novak, teolog in študent spec. ped., predstavnik skupine za Spodbujanje kritičnega
Znano je, da je Društvo psihologov Slovenije objavilo rezultate raziskav, ki so jih pod znanstvenim vidikom preučili tudi v skupini za Spodbujanje kritičnega mišljenja in ugotovili njihovo nereprezentativnost. Po njihovem mnenju jih zato ne moremo uporabiti kot končen in pravilen odgovor na vprašanja razvoja otrok v istospolnih zvezah.
Sodelujoči so predstavili Raziskovalno poročilo o pregledu empiričnih primerjav dobrobiti istospolnih skupnosti in zakonskih zvez ter dobrobiti otrok v njih, ki je na voljo na spletni strani pobude.
Obsega 17 strani in vsebuje naslednje razdelke: povzetek, metodologija, diskusija, sklep in viri. Vključuje reprezentativni tabeli: v prvi je navedenih 8 virov, ki so navedeni v izjavi DPS, v drugi pa pregledane in vključene študije iz navedenih 27 metaraziskav.
Ključni poudarki:
1. V javnosti se pogosto navajajo strokovne raziskave, ki naj bi dokazovale, da ni razlik v razvoju otrok v istospolnih zvezah in v družinah z očetom in materjo.
2. V skupini za Spodbujanje kritičnega mišljenja so se odločili za pregled 31 raziskav, navedenih v izjavi DPS iz marca 2015, predvsem z vidika njihove verodostojnosti. Preverili so velikost vzorcev in način vzorčenja v teh raziskavah.
3. Dovolj velik vzorec in izbira vzorca na podlagi verjetnostnega vzorčenja sta namreč nujna pogoja, da smemo rezultate raziskave posplošiti in prenesti na celotno populacijo.
4. Vzorec raziskave, na podlagi katere lahko ugotovitve posplošujemo na celotno populacijo, mora obsegati okoli 500 primerov. Nobena izmed raziskav, ki jih navaja DPS, tega pogoja ne izpolnjuje. Vzorci se gibljejo od 15 do 100 primerov, v povprečju 45 primerov. Poleg tega so ugotovili, da sta izmed 31 navedenih študij, samo dve imeli vzorec na način verjetnostnega vzorčenja.
5. Na podlagi teh dejstev so prišli do podobnega sklepa kot nekatere druge raziskave, in sicer, da velik del študij, ki naj bi dokazovale, da se v razvoju otrok iz istospolnih skupnosti ali družin z mamo in očetom ne pojavljajo statistično pomembne razlike, ni verodostojen za celotno populacijo. Ker so bili podatki iz velike večine študij, omenjenih v metaraziskavi, pridobljeni na premajhnem vzorcu in na način neverjetnostnega vzorčenja, lahko veljajo le za vzorec, na katerem je bila posamezna raziskava opravljena, nikakor pa jih ne moremo in ne smemo posplošiti na celotno populacijo. Da bi bile študije verodostojnejše, bi morale poleg dovolj velikega vzorca (tisoč ali več oseb) in verjetnostnega vzorčenja potekati longitudinalno, kar pomeni, da bi morali biti v raziskavo zajeti vsaj dve generaciji.
Preberite celotne prispevek na spletni strani civilne pobude ‘Spoštovanje različnih’.
Foto: Mario Plešej
