Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

28
1009
Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe.   (foto: Urban Cerjak)

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.

Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti

Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi  tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.

To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.

Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe

Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.

Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.

Vprašanje odločbe ustavnega sodišča bo postalo šolski primer na fakultetah za pravne vede

Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.

Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

28 KOMENTARJI

  1. Ah! Nikar gledati v daljno prihodnost, kaj se bo čez par desetletij učilo na pravni fakulteti. No, če že ugibamo, bom pa še jaz napisal svoje. Učilo se bo šeriatsko pravo. SLO domorodci in priseljenci iz bivše Juge pač nimamo dovolj otrok.

  2. Zanimiva pobuda!
    Primer zanikovanja odločbe ustavnega sodišča na pravne fakultete tudi tiste, ki so v zasebni lasti in zraven pomembna zavajanje, da je odločba ustavnega sodišča bila sprejeta na ustavnem sodišču, nato pa bi povabili g. dr. Petriča na radio Ognjišče, zato da bo zamegljevanje v CELOTI in ne samo delno. Tako se sistematično zavaja desne volivce. Ali ne????!!!!
    Saj vsi bralci, ki se odzivate na Časniku veste zakaj se pravzaprav gre?
    Gre za bolne nebuloze komentatorjev, ki prepustijo človeka, da je sam, pa čeprav zato dobijo plačane komentarje ko komentirajo odločitev z glasovanjem 5:4.
    Kako preprosto in kako bolno!!!

  3. Glede političnega delirija: Cerkev je molčala kot farizejev grob pred volitvami, ali pa je bilo nekaj zapisov, tako splošnih in tako versko blazno meglenih, da je bil vernik še spodbujen leve voliti, iz samega Kristusovega usmiljenja. Mnogi smo vnaprej napovedovali, kaj se bo zgodilo in da bo to terminalno, pa ne dušebrižniki ne gospod Janša niso slišali, ampak res popolnoma ničesar, če strašnega Tonina raje pozabim, on je itak na oni strani vesolja.

    Glede športa pa: brez globalnega športa bi bilo mnogo vojn. Šport druži narode in sprošča naravne napetosti med rasami in celinami. Poleg tega je šport edini način za današnjega moškega, da ostane borben. Prvotno mu je bojevitost dana v njegovo naravo zato, da je branil dom, resnico in vero. Ker je to danes zasmehovano in prepovedano po ustavi, in ker iz bogoslovja prihajajo energetsko in možakarsko skopljeni osebki, pametnim ostane le še šport, neumnim pa medsosedsko in farško prerekanje.

    Ko sem bil vojak, in so bile norosti na robu obupa, bil pa sem stražar z avtomatsko puško s polnim saržerjem nabojev, v pisarni pa so se zajebavali in pili pokvarjeni oficirji, ki so maltretirali vojake, sem po straži odtekel v neskončne ravnine, mimo milijon ovac, ali pa se znesel nad kakšno boksarski vreči podobno stvarjo. Nazaj sem prišel grobno miren in kolegi so se ves vojni rok čudili, kakšno psiho da imam, sami pa so bili razrvani do konca. Ja, šport je včasih boljši celo od molitve, najboljše pa je oboje skupaj.

    Potem pa gledam proti-športno duhovščino, kako komaj krevsa že pri šestdesetih letih čez dvorišče in komaj čaka penziona. Če tebi ni mar za zdravje, tudi Gospodu ni. In komur ni mar za zdravje naroda, se obnaša, kot se je naša Cerkev obnašala pred volitvami. Poljska Cerkev pa zna jasno povedati: Ne volite komunistov in mavričarjev! Sicer so vam šteta leta.

    • Imate pač drugačno dojemanje športnega cirkusa, ki ima malo skupnega z vsem potrebno “športno aktivnostjo”, kot avtor komentarja. Ki nič ne piše proti “športu” in prizadevanju športnikov, pač pa je navedel ogromno zelo točnih dejstev in odličnih presoj o tem, kako se v SLO zlorablja profesionalni šport za politikantsko manipulacijo ljudi. V režiji režimskih medijev ! DP delavcev…
      Pisec David- se vi zavedate, da je ta “norišnica” pred pariškim finalom ODVZELA odbojkarjem zlato medaljo ? V pametni družbi BREMENA FAVORITA NE BI NALOŽILI svojim , pač pa nasprotniku!! Butasti novinarji in čvekalasti reporterji – jaz komentatorjev ne slišim, ker komentator ima znanje, razum, vedenje- so pisali in govorili tako kot da so za zmago Srbov…No, saj mnogo žurnalistov si je to želelo, ne mislite, da ni tako….
      In ta stalna floskula, kako športniki “promovirajo” SLO…lepo vas prosim, katere ITA športnike pa hipoma znate navesti, take, ki PROMOVIRAJO recimo Italijo….če ste pošteni, jih boste znali navesti zelo malo, če sploh koga…
      G.Štuhec je spet napisal odličen komentar, Bog daj, da bi koga zbrihtal…

      • Kmalu po letu 1991, ko je bilo na sporedu neko važno tekmovanje ali tekma (ne vem ali olimpijada ali kaj) sem v službi (v nekem mediju) sodelavcem, ki so govorili kakšna fina promocija Slovenije je slovenska zmaga, rekel, da bi bila odlična promocija za Slovenijo, če ne bi bilo Kučana in Drnovška.

  4. ljubljana; ni g. Štuhec edini – tole po ovinkih proti športu, ko ljudje slavijo športnike in nenehno tekajo in kolesarijo, v Cerkev pa jih ni – poslušam že 15 let, tudi pokojni Alojz Rebula je tako pisal, seveda vse v rokavicah, saj ni direktno za pisati. Bojijo se, da je šport danes nek kult, kar morda tudi je, pozabljajo pa, da šport ni samo javna ekshibicija, ampak tudi osebna disciplina, daleč stran od oči, slave in denarja.

    Dober športnik, ki v srcu ni pokvarjen, se bo prav na podlagi izkušenj padcev, poškodb in uspehov počasi začel spominjati Boga. In mnogi so ganjeni, ko svetovni športniki po zmagi (tudi danes na SP v atletiki), NAJPREJ izrazijo zahvalo Gospodu. Tudi Roglič je vzor mladini, na desnici pa ima vtetoviran velik križ. Opazil sem, da so duhovniki, ki se posvečajo tudi rekreativnemu športu, bolj uspešni in zadovoljni s svojim življenjem. Imajo več moči za boj. Tudi duhovni. In Jezus je izbral za apostole ribiče in druge močne ljudi, ne kilavcev. In ogromno kasnejših svetnikov je bilo pred tem vitezov, tudi sveti Frančišek.

    In dejstvo je, da veliki javni uspehi povečajo zanimanje (za s telefončki zasedene) mladine za šport. Zato mislim, da je to pogosto duhovniško leporečenje proti športu zgrešeno. Bogoslovci bi morali imeti tudi dve leti boksa, pa dve leti kmetovanja, da bi jim bilo bolj jasna narava človeka in njega moči. Brez tega so kot mesečarji, ker Beseda nima opore, korenine, zato postane teoretiziranje. Kristusov evangelij se ne širi z besedami, ampak predvsem z močjo. Eno je vera, drugo je Sveti Duh, tretje pa Kristusova Moč. Ali pa Pavel laže?

    • Niti slučajno g. Štuhec ne piše proti športu, to ste si vi vbili v glavo.
      Duhovniško leporečenje proti športu ? Poznam jih kar nekaj ki so večji “športniki” kot sva midva…Aktivni, da se razumemo.
      večina jih je športnikov na kavču,s pivom v roki. “gredo” pa za športno evforijo, ki obvladuje svet, za njo prihaja še ekološka. V SLO je šport po načelu kruha in iger – kot vse drugo, razen morda cerkve in SDS ter NSZ- pod kontrolo komunistov. Ki ga zlorabljajo ! Strahotno. Kdor ima senzorje, ve o čem piše dr. Štuhec.
      Je pa zanimivo, da se vas je prijel samo “šport” v komentarju zgoraj, nič pa o nespoštovanju USTAVE, o kraji denarja staršem iz meseca v mesc na zasebnih šolah ? Starši plačajo za šolanje svojih otrok v celoti. Tako za objekt kot za šolanje. Na zasebni šoli je za državo objekt(šola) zastonj, za šolanje otrok pa država staršem še enkrat zaračuna 60 evrov na mesec ! Staršem otrok na zasebni šoli država vsak mesec NEUSTAVNO UKRADE 60 EVROV. Aja, to pa ni tako pomembno kot šport….Športniki, ki so v bistvu izjemno privilegirani, treninge plačujemo vsi, zaslužke in nagrade pa pobašejo oni, ne bodo državi delali razvoja v sledenju razvitemu svetu, pač pa najboljši učenci, dijaki in študenti….Tudi otroci staršem, ki jim država NEUSTAVNO KRADE. Država ki selektivno troši denar, z lopato za svoje, z malo žličko ostalim (ki pa tega ne zaznajo….!!), enim celo krade !

  5. Iz clanka bi bilo vendar lahko jasno, da avtor ne pise proti sportu, ampak proti navijaskim masovnim histerijam in psihozam, kakrsni ob sportnih dogodkih zajamejo slovensko nacijo in ki jim mediji ne le slepo sledijo, ampak to celo vzpodbujajo. To, kar se v teh trenutkih poslusa in gleda, je ne le norcevanje iz razuma, inteligence, obcutka za mero, dostojno vedenje in nasploh psihicne stabilnosti in zdravja. Strinjam se, da gre za preusmerjanje pozornosti iz pomembnejsih tem. In da kaze, da ta nacija kaze izrazito potrebo po kompenzatornih potrditvah v sportu, bolje navijaskih kolektivnih identifikacijah z uspehi, ki niso njihovi, kakrsne nekatere zrelejse demokraticne nacije dosegajo na drugih podrocjih.

    Nic proti sportu, torej. Sport, ne navijastvo, je v nacelu zdrav za psiho in telo. Predvsem rekreativni sport. Z navijastvom ob cigareti in pivu v naslonjacu je zgodba ze druga. Za masovna navijaska norenja bi bilo bolje, ce se najde neke zdrava mera. Od domnevnih intelektualcev v medijih bi ta obcutek za zdravo mero, ki se ne megli pameti, skoraj smeli pricakovati.

    • Drži, tudi jaz sem odličen članek dr. Štuheca tako razumel. Tale histerija okrog odbojke je zgleden primer kompenzacije, pokritje vsega, kar nam ne gre od rok, in tistega, kar bi moral za ugled nacije narediti še kdo drug. Zgleden primer manipulacije. Kot odmerek droge, ki nekaj časa traja, ko pa pride streznitev, ga je treba nadomestiti z novim, še večjim. Čestitke športnikom! Ne dovolite, da vas “folk” (še bolj pa tisti zadaj) izrablja kot orodje kompenzacije in manipulacije.

  6. Res je, da sem tukaj predvsem na šport zataknil. Ker se vztrajno ponavlja pri katoliških mislecih.

    Pisati o “športnem DELIRIJU” je način diskvalifikacije, saj govori o PIJANSTVU. Kaj pa krščansko veselje? Kaj pa delirij zbiranja denarja za Krisa? KIaj pa norost ob čudežnih ozdravitvah? Kaj pa nori Davidov ples pred templjem? V deliriju? Nobene velike zmage v življenju ni moč opraviti brez posebnega stanja duha. Tak delirij je imela tudi sveta Devica Orleanska, zmagovalci Turkov pred Dunajem, tako norost je imel sveti Pavel – in jo ima vsak svetovni prvak. Nekaj tega pa se po principu indukcije in psihologije množic začasno prenese tudi na gledalce.

    Podobno naj bi delovala tudi sveta maša: ljudje v navdahnjenem stanju duha naj bi oplodili občestvo. A po Štuhčevem (“športni deliriji na srečo trajajo kratek čas”) je najbolje, da smo vedno, vsak dan napol mrtvi, intelektualno suhoparni, besedno izpolnjeni, umirjeni kot čebele pozimi, kastrirani … To kaže na globoko nepoznavanje človekove psihe in potreb.

    In ker ljudje v Cerkvi ne najdejo več navdiha, ga poiščejo na stadionih.

    Morda pa bo komu le kapnilo, da je množičnost tudi v veri eden ključnih momentov Božje Moči? In da lahko le eden navdahnjeni za nekaj časa dvigne vso množico. Seveda pa tega suhoparni in neplodoviti krščanski misleci, ki jim semenišča samevajo ker niso znali navdihniti mladih, ne morejo dojeti. Ostaja le zavist ob spoznanju, kako zelo zna biti človeški rod živ in navdahnjen, če le ima biti za kaj. To me veseli. Najbolj pa me veseli delirij ob zbiranju treh milijonov evrov za bolnega otroka. Brez delirija ne bi bilo denarja.

    Življenje gre mimo Cerkve.

    • Ps: zakaj sta starša malega Krisa uspela v deliriju zbrati tri milijone? Ker jima je MAR. Mar jima je.

      MAR JIMA JE. Juhej!! Še mene sta navdušila!!

      In zakaj se sedaj katoliški intelektualci pritožujejo nad ustavo, vlado in njenimi potezami? Ker jim pred volitvami NI BILO MAR. Rekli so, da je Jezus iznad dobrega in zla Slovenije, iznad levih in desnih, in z njim tudi Cerkev. Zdaj pa javkajo, ko prihaja neizbežna poguba. A zdaj pa jim Jezus več ne paše? Ni dobro in pravično naredil?

      Takim kalibrom je težko reči da so pametni. Kot je dejala Prešernova sestra Francetu: “Umen si, umen, pameten pa ne.”

    • Upam, da bo ta denar za Krisa, zbran v deliriju, posteno porabljen. Med drugim ga je za vec kot 1M vec kot je potrebno za zdravljenje konkretnega otroka v ZDA.

      Naj ob tem omenim, kar se je ob deliriju prezrlo, kot se ob delirijih marsikaj praviloma prezre, da Kris niti priblizno ni edini otrok na Slovenskem s to usodno nevrodegenerativno boleznijo, s spinalno misicno atrofijo.

      Cudezno zdravilo iz ZDA ( ob tem sosu kar nekako cudezno utihnili glasovi o “umazani farmacevtski industriji”, ki da ji je samo do zasluzka in da promocira substance, ki v resnici zdravju ne pomagajo in utihnil je tudi sicersnji pregovorni antiamerikanizem danasnjih Slovencev) je sicer na nivoju preizkusanja in so rezultati dalec od zajamcenih. Torej ni zagotovila, da 3 milijoni za Krisa ne bodo vrzeni proc.

      Kolikor sem razumel, naj bi cudezno zdravilo, ki naj bi s pomocjo virusa popravilo okvarjeni gen, bolezen ne ozdravilo, ampak ustavilo ali celo samo upocasnilo. Kris danes ni obicajen otrok. Ne hodi, celo ne sedi brez pomoci. Torej, tudi ce bo zdravilo ucinkovalo, bodo ucinki omejeni in ne polno zdravje.

      Se enkrat- lepo za Krisa. Kaj pa drugi otroci s spinalno misicno atrofijo? Kaj pa drugi otroci z drugimi progresivnimi misicnimi in nevrodegenerativnimi oboljenji, ki so invalidi in ki zgodaj umirajo? In ali je kdo pomislil, koliko drugih zivljenj, ki se bodo koncala zaradi bolezni ali pomanjkanja, se lahko resi s 3 milijoni evrov? Enako konkretnih zivljenj kot je Krisovo.

  7. Uf, kako korajžno, g. David (ste se spravili na g. Štuhca).

    Nekje sem zasledil (zanimivo, kako je to skrito), da čez 5000 »vrhunskih« športnikov pri nas subvencioniramo (plačujemo) na različne načine (z navideznimi službami v policiji, vojski, po številnih športnih forumih in drugje). Vsa ta »mašinerija« seveda mora tudi kdaj pa kdaj prinesti kakšen rezultat. In res je, mi vsi to plačujemo, če komu uspe, »kasira» zase. Zakaj je že to potrebno?

    Za preusmerjanje pozornosti. Od masakriranja Slovenije s strani mafijske (prokomunistične) klike po njihovem starem receptu. Kar spomnimo se dežel »demokratičnega« socializma, kjer so bedo prebivalstva, lakirali s kraljevanjem v številnih športnih panogah. Se še spomnimo »ene 40W žarnice na leto«, medtem ko so v ženski gimnastiki kraljevale romunske telovadke? Ali podobnega briljiranja ruskih tekmovalcev v številnih športih. In tudi v bivši Jugi je bilo tako. Stara finta, a ne?

    Mafijski režim v Sloveniji torej ni izumil ničesar novega. In trume davidov veselo nasedajo. V deliriju (kdor ne skače, ni Slovenc) poskakujejo tudi tisti, ki to pravzaprav niso in ne gre jim zameriti. Tako malo je treba, »da si Slovenc«. Tudi to ni slučajno.

    Res pa je glede (žal) vrha slovenske cerkve (in kot vse kaže tudi sedanji (rdeči) papež obrača vesoljno cerkev v čudno smer). A tukaj Štuhca, Stresa, Strehovca in številnih drugih ne boste našli. Ti so tisti, ki ne zatiskajo oči pred katastrofalnim stanjem v državi in se oglasijo, ko je treba. Vrh cerkve z Zoretom na čelu pa pozablja na dolžnost Cerkve, da kot moralna institucije civilne družbe, obsodi pokvarjene in podpre poštene politike in se odločno oglasi ob vsakem moralno spornem dejanju v družbi (državi).

    Kako je mogoče, da prvega ministra, v času ko ta preprečuje ustavno izenačitev zasebnih šol z javnimi, le-tega sprejme papež v Vatikanu, kako se lahko z njim sestaja nadškof Zore? A tu Štuhca pač ne morete kriviti in še mnogih poštenih duhovnikov tudi ne.

    Drži, zdrav duh v zdravem telesu in šport je gotovo koristen in celo nujen. A to ima s profesionalnim športom kaj malo skupnega. »Kruha in iger«, to reklo so dobro poznali že stari Rimljani. In so imeli amfiteater in gladiatorje. Malo več iger, če kruha ni v izobilju, to je deviza tudi sedanjega režima v Sloveniji.

    In davidi bodo pač veselo skakali.

    • Če sem bil (pre)korajžen se opravičujem. Bolj navdihnjen. Osebno g. Štuhca sicer cenim, ni kaj, a žal je del povprečja katoliške inteligence. Katera nosi soodgovornost za današnje politično stanje, saj se ni angažirala popolnoma nič. Minimum bi bil, da bi vsaj eden od škofov korajžno povedal v kamere, da bo volil desnico in zakaj. A ga ni bilo. Ni ga bilo, niti enega. Ali se bojijo (torej so brez Kristusovega duha), ali pa so volilci levakov. Lahko pa je šlo za preračunljivost: če zmaga Janša, bo OK, ker je katolik; če zmaga Šarec, bo OK, ker je prva tako vesten katolik. A so se hudo zmotili. Zato zdaj ta jauk.

      Sicer se pa z vami g. Avsenak strinjam. Vsi mi tukaj jokamo, ker se je z zadnjimi volitvami usoda naroda prevalila na usodno stran. Začenja se redčenje, kot da bi vino nenehno po malo zalivali z deževnico. A Cerkev pravi, da ima čas, Jezus pa je itak nad vsemi tegobami naroda. Nekam peklenska se mi zdi ta predvolilna teologija, ki pa se je danes noben učenjak noče spomniti. Prav bo prišla dva meseca pred naslednjimi volitvami.

      • G.David, dr. Štuhec je vrhunski intelektualec, ki zna izjemne misli zelo berljivo in všečno napisati. Kje vi najdete kakšno poprečje ?
        Ne boste verjeli, da je UDBA že pred desetletji spoznala vrhunske sposobnosti dr- Štuheca, zato je bil ves čas deležen “posebne pozornosti”….

        • Dobro vprašanje, pričakoval sem ga od inteligentne osebe. Povprečje vidim v tem, da sem ga pred volitvami izjemno pozorno in željno poslušal in bral, a nikoli ni izrazil kaj več kot meglenih namigov glede volitev. Vsa Cerkev se tega ni šla. In zato gre življenje mimo nje. Kot da bi se pripravljali za kasnejše jadikovanje.

          Tega seveda ni kriv g. Štuhec, taka pač je politika Cerkve.

          • Gre se za navdihovanje s strani katoliških vodilnih. Tega pa danes niso sposobni. Še športni navdih ponižujejo v pijanski delirij.

  8. Strinjam se z Davidom, da je slovenska Cerkev politično potuhnjena. To dokazuje s svojo naravnost grešno medlostjo pred vsakimi volitvami, s čimer veliko prispeva k nadaljevanju “kontinuitete”. Na drugi strani je dr. Štuhec eden tistih katoliških intelektualcev, ki vsa leta in, pravzaprav zdaj že desetletja (tako hitro to gre), dosledno vztrajajo v prvi frontni liniji zoper bolano komunistično mentaliteto, s katero je okuženo preveč Slovencev. Nedvomno išče navdiha v krščanskih, evropsko-demokratičnih ter čisto zdravorazumskih (tako imenovana zdrava kmečna logika, kot pravimo) vrednotah, kar na marksiste deluje, kot bi jih tolkel z macolo po glavi. Levičarja prepoznaš tako, da na vseh, ki ne mislijo tako kot on, vidi plašnice (ne zaveda pa se, da so plašnice na njegovi glavi).

    Največji problem se mi zdi grozljiva omejenost slovenskega volilnega telesa, da kljub neverjetnim in grozljivim polomom v zgodovini pri življenju vzdržuje komunistično zalego. Pa sploh ni potrebno v zgodovino. Poglejmo Severno Korejo, ki ni nič drugega kot srhljiva nočna mora, ali pa Venezuelo (preberite izjemen intervju s. Andreje Godnič v zadnji Družini).

    Tudi ta športni intermezzo Štuheca je čisto na mestu. Seveda ni proti športu. Če imamo malo subtilnega občutka, vidimo, da ni niti proti navijaških strastem. Problem, v katerega pikira, so dobičkoljubni vzpodbujevalci strasti, ki so iz pretiravanja naredili pravo umetnost.

  9. Če imamo malo Svetega Duha, potem vidimo satana, kako se šopiri v športu. Šport je sicer zdrava in dobra dejavnost, ki pa jo je satan spremenil v svoje orodje. Primerov je kolikor hočeš, to pomeni veliko ali pa nič. Naj navedem samo doping, na zadnji zimski olimpijadi je imela norveška prijavljenih 600 enot zdravila proti astmi, natanko takih, kot jih zdravnik predpisuje meni. Potem obleka atletinj, pa navijaške skupine …

    Tako ja! Satan se danes v športu kar dobro počuti.

    • Satana zlahka opazimo tudi v Cerkvi, celo škofi o tem kaj povedo. 80% homo-naklonjenih samo v Vatikanu. Satan je tudi, da naši večinski verniki že 80 let volijo komuniste – in to po sveti maši v nedeljo. Torej je bil satan tudi pri maši, obhajilo pa ni prijelo, saj je Jezus povedal svetnici, da iz umazanih ust in src takoj ven uide.

      In nenazadnje, da duhovnik, ki stopi pred nacionalne TV kamere nikoli ne omeni Gospoda Jezusa, razen kak “hvalabogu”, je tudi satan. Gospod Štuhec se tega drži zelo natančno, pa je bil mnogokrat na RTV, komentiral je marsikaj, LE JEZUSA NI NIKOLI OMENIL. Zato sveti Pavel pove prav za jalovo intelektualno druščino:

      “Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre.”

      Mala je čreda Jezusova in ozka so vrata, ki vodijo Domov.

Prijava

Za komentiranje se prijavite