V društvu Evropska Slovenija opozarjamo na ustavnopravno in z vidika profesionalne sodniške etike sporno ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča, gospoda Branka Masleše, na nedavnih Dnevih slovenskega sodstva. Gospod Masleša je nastop na omenjenem dogodku izrabil predvsem v lastnem svojstvu za grobo osebno obračunavanje s tamkaj imenovanim sodnikom ustavnega sodišča in za kritiko ravnanja posameznika, o pravnem sredstvu katerega bo v najkrajšem možnem času odločalo prav tisto Vrhovno sodišče, ki mu predseduje gospod Masleša. Če k temu dodamo še dejstvo, da je na Dnevih slovenskega sodstva nastopil tudi Vrhovni državni tožilec, gospod Andrej Ferlinc, ki je nasprotna stranka v postopku, ki se bo vsak čas začel odvijati na Vrhovnem sodišču, ugotovimo, da so neposredno ogroženi ustavni standardi poštenega sojenja, konkretno pravica do nepristranskega sojenja.
Kot je dobro znano, pravica do nepristranskega sojenja zahteva, da sodeči sodniki niso podvrženi ne samo zunanjim, ampak tudi notranjim pritiskom. Da bi bilo zagotovljeno nepristransko sojenje sodeči sodniki ne smejo biti predmet pritiskov s strani drugih sodnikov, še posebej pa ne s strani tistih, ki izvajajo sodno oblast: konkretno s strani predsednika sodišča. Pri čemer velja izpostaviti, da so prepovedani tako odkriti pritiski, kakor tudi subtilni namigi z oblastnih, ne samo sodniških, ampak širših pravosodnih pozicij, še posebej pa tožilskih, kako je treba odločiti »prav«. Govor predsednika Vrhovnega sodišča na sodniških dnevih in celo skupen nastop z Vrhovnim državnim tožilcem, v katerem sta nagovorila prav tiste sodnike, ki bodo nemara še odločali v postopku zoper v govoru ostro kritizirano stranko tega postopka, pošilja zelo jasen, nikakor ne zgolj subtilen namig, kako je treba v danem postopku ravnati in zato več kot očitno krši ustavnopravno zahtevo do nepristranskega in s tem poštenega sojenja.
V Evropski Sloveniji izražamo posebno skrb, da se na to očitno ustavnopravno in etično sporno ravnanje ni odzval nihče od udeležencev sodniških dnevov. S takim pasivnim ravnanjem udeleženci tega dogodka, hote ali nehote, pritrjujejo prav tistim kritikam sodstva, ki so se oblikovale v javnosti. Ker se v Evropski Sloveniji zavzemamo za sodstvo in pravosodje, ki bo dejansko ustrezalo zahtevam naše ustavnosti in standardom normalne evropske države, podpiramo tiste kritike sodstva, ki niso zgolj pavšalne ali brezvsebinsko grobe, in pričakujemo, da se bo pravosodje nanje utemeljeno in v dobri veri, ne le zasledujoč svoj cehovski interes, tudi odzvalo.
Prav tako pozivamo slovenske medije, da v interesu slovenske javnosti in zagotavljanja resnične demokratične in pravne države vsestransko raziščejo okoliščine očitanega ravnanja predsednika Vrhovnega sodišča v času izvajanja njegove sodniške funkcije v preteklem režimu. Nesprejemljivo je, da se o tako pomembni temi, glede katere med najvišjima sodnima funkcionarjema obstaja ne le nesoglasje, ampak javno obmetavanje z lažmi in fantazmami, v medijih molči. Slovenska javnost ima pravico poznati resnico o svojih najvišjih institucionalnih akterjih, na osnovi katere se morajo, kot je to običajno za normalne evropske države, sprejeti tudi ustrezni ukrepi.
Društvo Evropska Slovenija, 11. 6. 2014
Aktivnosti Evropske Slovenije je mogoče spremljati na spletni strani, na Facebooku in Twitterju.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
