Sporno ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča

152
Foto: sodisce.si
Foto: sodisce.si

V društvu Evropska Slovenija opozarjamo na ustavnopravno in z vidika profesionalne sodniške etike sporno ravnanje predsednika Vrhovnega sodišča, gospoda Branka Masleše, na nedavnih Dnevih slovenskega sodstva. Gospod Masleša je nastop na omenjenem dogodku izrabil predvsem v lastnem svojstvu za grobo osebno obračunavanje s tamkaj imenovanim sodnikom ustavnega sodišča in za kritiko ravnanja posameznika, o pravnem sredstvu katerega bo v najkrajšem možnem času odločalo prav tisto Vrhovno sodišče, ki mu predseduje gospod Masleša. Če k temu dodamo še dejstvo, da je na Dnevih slovenskega sodstva nastopil tudi Vrhovni državni tožilec, gospod Andrej Ferlinc, ki je nasprotna stranka v postopku, ki se bo vsak čas začel odvijati na Vrhovnem sodišču, ugotovimo, da so neposredno ogroženi ustavni standardi poštenega sojenja, konkretno pravica do nepristranskega sojenja.

Kot je dobro znano, pravica do nepristranskega sojenja zahteva, da sodeči sodniki niso podvrženi ne samo zunanjim, ampak tudi notranjim pritiskom. Da bi bilo zagotovljeno nepristransko sojenje sodeči sodniki ne smejo biti predmet pritiskov s strani drugih sodnikov, še posebej pa ne s strani tistih, ki izvajajo sodno oblast: konkretno s strani predsednika sodišča. Pri čemer velja izpostaviti, da so prepovedani tako odkriti pritiski, kakor tudi subtilni namigi z oblastnih, ne samo sodniških, ampak širših pravosodnih pozicij, še posebej pa tožilskih, kako je treba odločiti »prav«. Govor predsednika Vrhovnega sodišča na sodniških dnevih in celo skupen nastop z Vrhovnim državnim tožilcem, v katerem sta nagovorila prav tiste sodnike, ki bodo nemara še odločali v postopku zoper v govoru ostro kritizirano stranko tega postopka, pošilja zelo jasen, nikakor ne zgolj subtilen namig, kako je treba v danem postopku ravnati in zato več kot očitno krši ustavnopravno zahtevo do nepristranskega in s tem poštenega sojenja.

V Evropski Sloveniji izražamo posebno skrb, da se na to očitno ustavnopravno in etično sporno ravnanje ni odzval nihče od udeležencev sodniških dnevov. S takim pasivnim ravnanjem udeleženci tega dogodka, hote ali nehote, pritrjujejo prav tistim kritikam sodstva, ki so se oblikovale v javnosti. Ker se v Evropski Sloveniji zavzemamo za sodstvo in pravosodje, ki bo dejansko ustrezalo zahtevam naše ustavnosti in standardom normalne evropske države, podpiramo tiste kritike sodstva, ki niso zgolj pavšalne ali brezvsebinsko grobe, in pričakujemo, da se bo pravosodje nanje utemeljeno in v dobri veri, ne le zasledujoč svoj cehovski interes, tudi odzvalo.

Prav tako pozivamo slovenske medije, da v interesu slovenske javnosti in zagotavljanja resnične demokratične in pravne države vsestransko raziščejo okoliščine očitanega ravnanja predsednika Vrhovnega sodišča v času izvajanja njegove sodniške funkcije v preteklem režimu. Nesprejemljivo je, da se o tako pomembni temi, glede katere med najvišjima sodnima funkcionarjema obstaja ne le nesoglasje, ampak javno obmetavanje z lažmi in fantazmami, v medijih molči. Slovenska javnost ima pravico poznati resnico o svojih najvišjih institucionalnih akterjih, na osnovi katere se morajo, kot je to običajno za normalne evropske države, sprejeti tudi ustrezni ukrepi.

Društvo Evropska Slovenija, 11. 6. 2014

Aktivnosti Evropske Slovenije je mogoče spremljati na spletni strani, na Facebooku in Twitterju.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


152 KOMENTARJI

  1. Govor predsednika Masleša je bil podoben tistim iz hladnega totalitarnega sistema, ko si moral pokazati strahospoštovanje oblasti, pa čeprav je ta kršila človekove pravice in svoboščine.

    Kdaj bo Slovenija zadihala s svobodnimi pljuči in pravičnim srcem?!

  2. če obstaja pravica neko državno institucijo oz. organ kritizirati, potem obstaja tudi pravica te državne institucije oz. organa na to kritiko odgovoriti. 🙂

    • Vsekakor.

      Sicer pa gre za kritiko neprimernega obnašanja neke osebe, ki je predsednik pomembne institucije. Odgovori naj kar oseba direktno, ni treba da se skriva za institucijo.

          • imam občutek, da članka oz. celotne zgodbe ni razumel ravno “j”. zato sem mu pa tudi postavil to vprašanje, da bi videl, če sploh ve, o čem je tu govora. in kot lahko to razbereš iz njegovega odgovora, se mu o tem sanja ne. očitno. 🙂

        • Ti si tak kot Tone, bivši komentator. Se obesiš na vsak prahec.

          Torej, gre za kritiko obnašanja neke osebe, ki je predsednik pomembne institucije. Domneva se, da je obnašanje močno sporno. Odgovori naj kar oseba direktno, ni treba da se skriva za institucijo.

          • Ti si tak kot Tone, bivši komentator…
            ========================================

            Hej j,

            ob prebiranju foruma, dobim sama identične asociacije (nehote).

            Tooo je vse kar je. Nič ne dokazujem nikomur … Morda samo v razmislek …

          • aha, trdiš, da naj bi se nekdo neprimerno obnašal, na čemer potem temelji vsa poanta tvojega komentarja, ko te pa vrpašam, o kakšnem neprimernem obnašanju je govora, pa je to zate prahec. 🙂

            in še vedno mi nisi pojasnil, za katero neprimerno in sporno obnašanje je šlo in zakaj in v čem je bilo sporno. 🙂 očitno gre za tak prahec, o katerem se ti še sanja ne. 🙂

        • Aladar,glede na tvoje izjave na tem forumu,sklepam,da si na račun
          sistema in poltike ,ki na žalost še dandanašnji prevladuje v Sloveniji,dobro živel in prosim te ne govori o ideoloških napadih,če kdo izvaja ideološke napade,so to indoktriniranci,kruhoborci,titoisti in ljudje,ki si demokracijo tolmačijo na svoj način,ali po reku,zakaj smo se borili,kar samo potrjuje dejstvo,da še vedno žive/ite/ na”tekovinah”revolucije!Vse kar sem napisal,pišem na osnovi lastnih izkušenj,izhajam namreč iz družine,ki so jo okupatorji razselili in to rodbino,ki ni imela s politiko nič opraviti,edino toliko,da je moj ded padel na soški fronti,oče je bil ruski vojni ujetnik po končani I.svetovni vojni,brat prisilno mobiliziran v okupatorsko armado in bil ruski vojni ujetnik in sam Bog mu je pomagal,da je ostal živ in se leta 1949 moralno strt vrnil domov in po principu dahauskih procesov,sedel še dve leti v udbovskem arestu!Moja ovdovela babica je pomagala kljub svojim sedmim otrokom,družinam katerih očetje so se klatili po gmajnah,šli so se namreč partizane,otroci pa so stradali doma!Kaj se je zgodilo po veliki zmagi komunizma,ostali smo brez vsega praktično na cesti,doma hranim dekret,kako naj boljševiki ukrepajo v primeru naše družine,ki ga je podpisal nekaznovani major katerega sin je bil sodnik ustavnega sodišča ,zato mi ne govori o kakeršnihkoli ideoloških napadih!Vse kar sem napisal je živa resnica in stojim za tem,rojen sem bil med vojno in kot otrok sem mariskaj videl in doživel!Povojno obdobje od leta 1946 do 1950 imam v malem prstu.Preberi si knjigo “Aretacija o polnoči”,ki jo je napisal pisatelj Janez Kajzer,opisuje kalvariji častnega človeka,doktorja Justina,ki so ga strli in mu uničili življenje udbovci!
          Aladar svetujem ti,da prenehaš s svojimi provokacijami na tem forumu,kajti za vsak tvoj cinizem,ki ga brez sramu trosiš na tem forumu imam dokazljiv odgovor in mislim,da sem eden od mnogih ,ki mislijo enako kot jaz! Loti se svojih “tovarišev” in tebi podobno mislečih,ki nikakor ne morete pozabiti velike “širokogrudnosti in
          dobrote”velikega diktatorja in morilca in Sinjebradca!

  3. Od predsednika Vrhovnega sodišča državljani pričakujemo, da bo nenehno opozarjal sodnike na nepristransko, pošteno in pravično sojenje ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin!

  4. Sodni sistem se lahko očisti samo od znotraj, ker je navzven hermetično zaprt in ščiten. Tako so iniciative pravne stroke edino upanje.

  5. Od tega Masleša ni za pričakovati, da bi lahko vključil svojo vest. Ali da bi pomislil, da je lahko on na tleh z luknjo sredi čela ali da je on na teritoriju, ki ga tepuhje druga vojska.

    Kaj ga biskajo ti komuanjzerji, da dajo na vrhove inštitucij najbolj neprimerne kandidate – ki v demokratičnih državah ne bi mogli postati niti vojaki ali policaji, kaj šele sodniki. In da tistih 3.000 ljudi v pravosodju to tiho podpira, razen enega, ki je javno opozoril na pojav negativne selekcije in psihopatstva v sodstvu.

  6. A sem prejle prav slišal, da je Vrhovno sodišče Branka Masleše v zadevi KPK razsodilo v korist Janše?

    • Ja, in to ziher mora pomenit, da je Janša del tranzicijske udbomafije, če pač tranzicijsko udbomafijska sodišča odločajo njemu v prid. 🙂

    • Masleša k sreči nima vpliva nad vsemi sodniki.

      Višje, ko greš, boljše je. Na nižji stopnji pa sodijo le na podlagi tega, kdo si in ne na podlagi dejstev in dokazov.

    • Seveda pa ne vem, kaj ima to veze z Maslešo, ki niti ne bi smel biti sodnik, saj je kršil človekove pravice.

      Zdaj si je pa drznil napasti in diskreditirati ustavno sodišče.

      • kek je tu izpostavil pomembno stvar, ki seveda spravlja v čuden položaj vse ideološko motivirane napade na državne institucije oz. v tem primeru sodno vejo oblasti. 🙂

        zelo konkretno in enostavno: če neko odločitev sodišča proti neki osebi JJ, ki tej osebi ni v prid, razglasimo za posledico ideološke kontaminacije sodišča kot takega, potem se postavi seveda vprašanje, ali je to isto sodišče kontaminirano tudi v primeru, ko v primeru te iste osebe JJ odloči v prid tej osebi. 🙂

        in na osnovi tega je potem možno razbrati ideološko logiko, v katere past se ujamejo ideološko motivirane kritike: skratka, ko sodna veja oblasti odloči JJ v škodo, je to leglo komunistov. ko ta ista sodna veja oblasti odloči JJ v korist, je pa to povsem kredibilna institucija. 🙂 skratka, spoštovanje sodišča kot neke legitimne institucije le v primeru, ko je odločeno v tvojo korist jasno kaže na to, da se sodišče kot tako sploh ne spoštuje. 🙂

        se pravi, po isti logiki bi sedaj lahko sodišču, ki je janši dejansko dalo prav, očitali neko nepristransko, ter vplivi stricev iz SDS itd. 🙂

        to je pač ta protislovna logika, v katero zapademo, če pač izhajamo iz ideološko pogojene kritike. 🙂

        • Ne vem, zakaj toliko filozofiraš. Vse kar se je zgodilo, je to, da je Vrhovno sodišče reklo, da kljub temu, da je to JJ ni dovolj, da v razsodbi napišejo “Vse OK”, ampak morajo to tudi utemeljiti.

          • @Albert,

            ja, z drugimi besedami je ugotovilo ravno to, kar je janša v pritožbi zatrjeval. 🙂 in če pristanemo torej na logiko, da kadar sodišča odločajo v škodo janši to počnejo za to, ker gre za janšo, potem lahko skladno s to logiko ugotovimo tudi, da v kolikor sodišča odločajo v korist janše, to spet odločajo le za to, ker gre za janšo. skratka, v obeh primerih lahko torej sodišču očitamo, da ni nepristransko. 🙂

            skratka, tudi ideološki fanatiki levice imajo sedaj možnost, da se zberejo pred sodiščem in jokajo in se derejo ter sodišču očitajo da je leglo črnuharske zalege, ki jo obvladujejo strici iz SDS. 🙂

        • Ej, Ladko,
          ko se skombinirata s Francijem, izpadeta oba ful pametna 🙂

          Ukinit vsako kritiko! To bo rešitev tvojih logičnih težav!
          Da se izogneš paradoksom o ideološko motivirani kritiki, preprosto spet uvedeš 133. člen KZ eseferjot in poradiraš vsako kritiko.
          Ne boš imeli več nobenih problemov z iskanjem ideološko motivirane kritike, vladala bo čista ideologija 🙂

          • bog pomagaj, človek, ampak s tabo je vsakič, ko se oglašiš, slabše. 🙂 kje si ti zaznal oz. bog ne daj prebral, da je moja poanta v smislu, da se nečesa ali nekoga ne sme kritizirat, mi res ni jasno, ampak to zagotovo ne izhaja iz mojih komentarjev, zelo verjetno pa iz tvoje bolestne domišlije. 🙂 skratka, nisem jaz tvoj problem, tako da je nesmiselno, da se z mano ukvarjaš. tvoj problem si ti sam. 🙂

          • Ladko,
            jaz pa ravno obratno opažam, da gre tebi že malo na bolje:
            del tebe vztraja, da boga ni, drugi del pa ga navzlic temu kliče na pomoč in prosi za ukrepanje 🙂

            Sicer pa si eksplicitno in implicitno večkrat sam razložil, da te kot državljana vznemirja in da buri tvoje logično razmišljanje, ko izveš za kritike na račun sodstva; kajti po tvojem je vsako sodbo potrebno brezpogojno SPOŠTOVATI, tudi če je ta krivična!

            Zgoraj samo predlagam logično rešitev v izogib tvojemu in tvojih somišljenikov vznemirjenju 🙂

          • @človek,

            izrazi kot so bog pomagaj in bog ne daj nimajo z obstojem boga nič skupnega. tudi če bi rekel ata smrk pomagaj, to ne pomeni, da razmišljal kaj v smeri, da ata smrk dejansko obstaja. 🙂 sicer pa to ni tema debate.

            in seveda je treba vsako sodbo spoštovati, ker s tem se spoštuje tudi pravna država. 🙂 spoštovanje sodbe pa ne pomeni to, da se z njo strinjaš in glede nje ne narediš nič, ampak pomeni to, da svoje nestrinjanje izraziš na ustrezen način, torej z uporabo sodnih sredstev. 🙂 kam bi pa prišli, če bi vsak v tej državi, ki se s sodbo sodišča ne bi strinjal, nabijal o neki komunistični kontinuiteti in ostalih nebulozah? 🙂 in še posebej nerodno postane to takrat, ko se takih sredstev poslužuje nekdo, ki ima moč in vpliv, da za sabo potegne še celo vojsko državljanov, ki potem pred sodišči producirajo scene, ki jih lahko vidimo le še v kakšni severni koreji. 🙂

            tako da rešitev bi moral videti povsem drugje, npr. rešitev bi lahko bila ta, da se janši podeli dosmrtno imuniteto pred pravnimi pregoni in potem bi seveda takoj dobili pravno državo in sodišča bi takoj očitstili komunističnega in udbovskega vpliva. 🙂

          • Tovariš Ladko, komunistična kontinuiteta ni nobena nebuloza.

            Predsednika sodišča in tožilstva sta oba kršila človekove pravice.

            Pri naših sodiščih so čisto vse kritike sodišča upravičene.

            Niso pa upravičene tvoje oznake severne koreje samo zato, ker so ljudje protestirali.

            Ljudje niso protestirali za Janšo, ampak za pravno državo.

          • Ladko,
            da ne prepoznavaš razlike med pojmoma SPOŠTOVANJE in UPOŠTEVANJE je tvoj problem, ne moj.

            Sodbe moramo upoštevati, proti krivičnim sodbam se moramo boriti s pravnimi sredstvi.

            Krivičnih sodb pa ne moremo spoštovati in jih lahko kritiziramo ter se proti njim borimo z vsemi legitimnimi sredstvi. In kritika je legitimno sredstvo. Razumeš bistvo razlike?

            V slovenski zakonodaji nimamo več 133. člena KZ eseferjot o omejevanju svobode govora, ki bi z oznako “verbalnega delikta” prepovedoval legitimno kritiko sodstva. Nismo pa daleč od tega, da ga bi nekateri najraje znova uvajali…

            Ali pa meniš, da bi moralo biti sodstvo apriorno zaščiteno kot kočevski medvedje?

          • @človek,

            tvojo “sposobnost razumevanja pojmov” oz. pomanjkanja le te pač ne dokazuješ prvič. 🙂

            in ker se mi s tvojimi nebulozami ne da ukvarjati, ti bom kar prilepil citat iz SSKJ: 🙂

            spoštováti -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / spoštovati delo, marljivost 2. upoštevati, držati se: spoštovati dogovor, pravila, zakone / vedno spoštuje njene želje / spoštovati ozemeljsko nedotakljivost države; spoštovati svobodo odločanja ∙ spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se spoštujóč -a -e: spoštujoč njegove besede, je naredila, kakor je naročil spoštován -a -o: spoštovan človek, strokovnjak; povsod, splošno spoštovan / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci; sam.: v vljudnostnem nagovoru kaj lahko naredim za vas, spoštovani ♪

            kot vidiš, je pomen besede spoštovati tudi upoštevati, torej gre za sopomenko, kar bi rad sedaj ti pametnjakovič pač zanikal. 🙂

            ti pa štejem v dobro nekaj in sicer to, da seveda ti niti pod razno ni bilo jasno oz. ti jasno niti ni moglo biti, da sem pojem spoštovanje uporabil v pravnem smislu, saj gre pač za govor o pravu, a ne? 🙂 in ko v pravnem smislu govorimo o spoštovanju sodbe sodišča, govorimo ravno o upoševanju le te in ne o tem, da jo moramo smatrati za pravično in pravilno. 🙂 spoštovanje sodbe sodišča tako npr. JJ izkazuje ravno s tem, da se je na to sodbo odzval z ustreznimi pravnimi sredstvi in da bo, če pač s pravnimi sredstvi ne bo uspel, odšel v zapor. če bo to naredil prostovoljno, potem to pomeni, da sodbo spoštuje, čeprav se seveda zagotovo z njo ne strinja. 🙂

            tako da tu nikoli z moje strani ni bilo govora o spoštovanju v smislu pozitivnega odnosa do te sodbe. in glede tega pač govorim in nestrinjanju z sodbo in ne o nespoštovanju le te. 🙂 zakaj, je pač razloženo zgoraj. 🙂 tako da nisem jaz kriv, če sta ti pač pravno izrazoslovje in pomenoslovje tuje. 🙂

            tako da krivične sodbe lahko (v tem smislu) spoštujemo in to pomeni upoštevamo, brez da bi se z njimi strinjali, torej jih priznali za pravične oz. pravno pravilne. 🙂

            glede drugega dela pa spet nisi ničesar razumel. 🙂 nikjer nisem trdil, da kritika sodstva, sodnikov, državnih funkcionarjev itd. ni dovoljena, seveda, če je v nekih razumskih mejah, ker to, da nekoga obtožiš, da je komunist, udbovec itd. seveda ni kritika, ampak zmerjanje :), ampak sem trdil samo to (glej moj prvi komentar), da imajo tisti, ki so kritizirani, na to kritiko pravico tudi odgovoriti. 🙂

            tako da to tvoje nabijanje o omejevanju svobode govora, verbalnem deliktu itd. je glede na mojo poanto povsem neumestno in imbecilno ter dokazuje, da sploh ti ni jasno, o čem sem govoril. in spet, to se ni zgodilo ne prvič, verjamem pa tudi, da ne niti zadnjič. 🙂

            tako da ne, ne verjamem, da bi moralo sodstvo biti zaščiteno pred kritiko in tega nikoli nisem niti neposredno ali posredno trdil, ampak verjamem samo to, da ima tudi sodstvo pravico, da na kritiko, ki jim je namenjena, odgovori. 🙂

            ali pa zelo preprosto: če nek ustavno sodnik zobec lahko kritizira nekega predsednika vrhovnega sodišča maslešo, potem lahko tudi masleša na to kritiko kritično odgovori. 🙂 ti je sedaj jasno? 🙂

          • Hja Aladar, spet te je krepko zaneslo. Menim, da ne jaz in ne ti ne spoštujeva luknje na cesti, jo pa oba upoštevava.

            Krivično sodbo(katerokoli) tudi hočeš nočeš morava oba upoštevati, sva si pa različna v tem, da jo ti spoštuješ, jaz pa ne.

            Če bi vse sodbe spoštovali, se že iz spoštovanja do njih ne bi smeli na nobeno pritožiti.

          • @albert,

            to pojasni slovarju slovenskega knjižnega jezika, ne meni. 🙂

            luknja in sodbo sodišča pa tudi niso eno in isto. 🙂

            tako da ti lahko tudi sam dam primere, ki spet dokazuje ravno nasprotno, kar hočeš tu dokazati:

            spoštujem svoje starše, kar pomeni, da hkrati upoštevam njihove nasvete. 🙂 a ti ne? 🙂

            spoštujem svojega profesorja, kar pomeni, da upoštevam njegova navodila za študij. 🙂 a ti ne? 🙂

            spoštujem pametne ljudi, kar pomeni, da upoštevam njihove modrosti. 🙂 a ti ne? 🙂

            bo dovolj primerov? 🙂

            tako da ti imaš enak problem kot človek in sicer ta, da ti ni jasno, da sta lahko v določenih primerih besedi spoštovanje in upoštevanje sinomima oz. da pomen ene besede implicira tudi pomen druge besede, v kar se lahko prepričaš tudi tako, da pogledaš v slovar slovenskega knjižnega jezika. 🙂

          • Aladar, ne bodi užaljen, vendar so tvoje modrosti pri spoštovanju kar prevečkrat izjema(kaže, da ne samo pri meni).

          • @albert,

            ni mi jasno, zakaj bi bil jaz užaljen, ker sem ti dokazal, da se motiš in da si očitno na področju slovenskega jezika bolj slabo podkovan. 🙂

          • Ladko,
            pa ravno ti – ki si večkrat dokazal, da niti ob pomoči slovarja slovenskega knjižnega jezika ne razumeš tujih pojmov kolaboracija (sodelovanje) in okupacija (zasedba) ter posledično ne dojemaš zgodovinskih dokazov o kolaboraciji komunistov z nacisti med 2. svet. vojno ter dejstev o njihovih skupnih okupatorskih težnjah in dosežkih – bi zdaj rad drugim očital nerazumevanje pojmov po sskj?

            Iz velikega števila tvojih komentarjev na teh straneh se zrcali ozkogledo in topoumno razmišljanje, zaradi katerega neprestano zahajaš v protislovja s samim seboj. Nekaj napišeš, kar drugi razumemo točno tako, kot si napisal, potem pa zanikaš, da si to napisal ali pa trdiš, da nisi tako mislil, kot so drugi razumeli 🙂

          • Aladar, lepo, da upoštevaš SSKJ in spoštuješ tudi luknje na cesti. Priporočam pa ti, da v bodoče takih stvari ne oznanjaš vesoljni Sloveniji.

          • @albert,

            ne dokazuj samemu sebi, da si ignorant. 🙂 če ti lepo v slovarju piše, da je pomen besede spoštovati v določenem kontekstu tudi upoštevati. 🙂

            in na svetu ne obstajajo samo luknje. 🙂 in če že govorimo o luknjah in cestah, si me spomnil še na en primer, ki dokazuje tvojo ignoranco. 🙂

            npr. spoštovanje prometnih predpisov. in kaj pomeni z drugimi besedami spoštovanje prometnih predpisov? a to, da čutiš do njih spoštovanje? LOL ali pa preprosto pomeni upoštevanje prometnih predpisov. 🙂

  7. Kot je dobro znano, pravica do nepristranskega sojenja zahteva, da sodeči sodniki niso podvrženi ne samo zunanjim, ampak tudi notranjim pritiskom. Da bi bilo zagotovljeno nepristransko sojenje sodeči sodniki ne smejo biti predmet pritiskov s strani drugih sodnikov, še posebej pa ne s strani tistih, ki izvajajo sodno oblast: konkretno s strani predsednika sodišča. https://www.casnik.si/index.php/2014/06/11/sporno-ravnanje-predsednika-vrhovnega-sodisca/

    • iz preprostih pravnih in z njimi povezanih napak. 🙂 ali si pa morda predstavljaš, da do neosnovanih sodb prihaja samo pri politikih oz. JJ? 🙂 na način, kako so sodili JJ, torej z uporabo t.i. indične sodbe, sodijo sodišča v vseh primerih, ko je pač to mogoče. in veliko “kriminalcev” je bilo na tak način obsojenih in tudi sedelo v zaporu. 🙂 njihova nesreča je pač ta, da niso dovolj pomembni, da bi se z njimi ukvarjala celotna desnica, ki bi take sodbe označevala s komunistično kontinuiteto in udbomafijsko zaroto. 🙂 pa saj te indične sodbe niso izumili posebej za janšo. 🙂

      tako da seveda, dajmo napake kritizirat, ampak ne na način, da potem izumljamo vsemogoče zarote in sodišču pripisujemo vse mogoče lumparije. 🙂

      ker poglej, imamo sedaj odločitev ustavnega sodišča glede datuma volitev, ki je izrazito nenaklonjena neki levi stranki. 🙂 po ideološki logiki nekega levičarja in v skladu logiki nekega ideološko zaslepljenega desničarja, je tudi ta odločitev lahko dokaz, da je ustavno sodišče izrazito pod vplivom desne ideologije, da ne rečem SDS, saj baje celo njihov bivši predsednik nosi rumeno SDS kravato (čeprav tista kravata nima nobene zveze z SDS). 🙂 in potem lahko haluciniramo o desni udbomafiji in podobnih nesmislih in to zgolj zato, ker nam sodišče ni dalo prav. 🙂 če bi nam dalo prav, bi pa seveda bilo spoštovanja vredno in bi imeli pravno državo, a ne? 🙂 celo nek poslanec SD je npr. po neki odločitvi ustavnega sodišča izjavil, da se to sodišče očitno nagiba v desno kot stolp v pisi. 🙂 in to spet zakaj? ker je sodišče odločilo drugače, ko si je to želela levica. 🙂 torej, a tej logiki in kritiki daješ tudi prav? 🙂

      • A ti sploh razumeš rek “izjema potrjuje pravilo”? Ker po tvoji absolutni logiki to ne more držati. Izjema namreč kvečjemu negira pravilnost pravila.

        • tako pravilo, kot obstoj izjeme od pravila je treba najprej dokazati. 🙂 ker lahko je pa izjema od pravila, da je sodišče leglo desne korupcije ravno sodba v primeru patria. 🙂

          • Ti ne znaš življenjsko razmišljati. Ali drugače, manjka ti zdrava pamet. Obvladaš neke logike, uporabljaš jih pa brez pameti.

          • ja, če ti tako praviš, bo že res, a ne? 🙂 morda mi pa zdrave pameti ne priznaš le zato, ker ni ideološko izkrivljena. 🙂 v tebi pravo smer, se razume. 🙂

          • Ladko je obupan.

            Levica že v naprej diskreditira ustavno sodišče – za vsak slučaj.

            Osnove za to pa nima. Da ne govorimo o tem, da je pri sodnikih problematično že najmanjše prepričanje v desno, na levi pa lahko kršijo človekove pravice (Masleša, Fišer), pa se jih ne sme niti kritizirati.

            Enako jih tudi ne moti, da je vsaka peta sodba nižjih sodišč na vrhovnem sodišču razveljavljena.

            Iz tega logično sledi, da je kritika nižjih sodišč in Masleše bistveno bolj upravičena kot pa ustavnih sodnikov.

          • Pa še to. Levaki očitno sodijo po sebi. Mislijo, da če so desni, bodo enako pristranki kot levi, le v drugo smer.

          • @zdravko,

            no, da nihče, verjetno ne bo držalo, večina pa zagotovo. ampak za večino pač velja isto, kot sem že zapisal zate. 🙂 torej, zdrave pameti mi ne priznava zato, ker ni ideološko izkrivljena v smer, ki bi tej večini ustrezala. 🙂

          • Značilno je, da imajo egoti, kakršen je Ladko o sebi zelo dobro mnenje.

            Za vse slabo so pa krivi drugi.

            Kaže simptome motnje, ki se ji reče – mejna osebnost.

      • Ta tvoj poslanec iz SD ti je malo podoben. Zanj je stolp pač nagnjen v desno, ker se ni sposoben nikamor premakniti. Če bi ga obkrožil, bi ugotovil, da je nagnjen tudi levo, naprej in nazaj. Če je naše sodstvo kam nagnjeno, je nagnjeno nazaj v komunizem, kar pa ni čudno, saj je vodstveni kader iz tistih časov.

        • moj poslanec? 🙂 jaz svojega poslanca nimam že vrsto let, ker me že vrsto let ni nihče prepričal, da bi si vzel tistih 10 minut časa in volil. 🙂 in če me je že prepričal kak poslanec kot osebnost, me pa ni stranka, v katero je spadal. 🙂

          in vidiš, saj tu ravno dokazuješ, da si isti kot tisti poslanec SD. tudi ti se nisi nikamor sposoben premakniti in potem se ti zdi, da je sodstvo nagnjeno v komunizem. 🙂

          glede kadra iz tistih časov pa pozabljaš, da je v ta kader spadal tudi npr. janša, ki je npr. diplomiral na osnovi pametovanj kardelja in ostalih tovarišev. 🙂 zakaj mu torej tega ne očitaš? 🙂 ja, spet zato, ker se nisi sposoben malo premakniti in da stvar pogledati objektivno in nepristransko. 🙂

          • Taki, ki pravite, da ne hodite na volitve, ste najbolj zvesti volivci levice.

            Pa brez Janše ne morete.

            Sicer je pa sodišče še vedno precej komunistično. To pa je dejstvo.

          • ja, franc, taki, ki tistim, ki pravimo, da ne hodimo na volitve pravite, da so najbolj zvesti volivci levice ste najbolj zvesti volilci desnice. 🙂

            in tudi vi brez janše ne morete. pa kučana tudi ne. 🙂

            komunistično pa ni le sodišče, ampak vse, kar vam ni prav. 🙂

          • Aladar, tvoja agresivnost na tem portalu, kaže, da si velik venik Kučana in levice.

            Jaz brez Janše komot živim, tudi brez Kučana.

            Medtem, ko levaki brez njega ne morete, saj ga tudi ti kar naprej vlečeš na dan in obtožuješ nasprotnike janšizma.

            Ni komunistično čisto vse, kar nam ni prav. Komunistično je le tisto, kar dejansko je komunistično.

            Neprijetnih dejstev o Masleši in Fišerju nočeš niti videti.

            Kot nočeš videti svojih slabih lastnosti – najbrž si prepričan, da jih nimaš.

          • @franc,

            tvoje podtikanje agresivnosti mojim komentarjem na tem portalu kaže, da si velil vernik JJ in desnice. 🙂 tako da ne očitaj drugim tega, kar si tudi sam. 🙂

            da brez janše ne moreš živeti dokazuje že to, da si agresiven do vseh tistih, ki janšo ne slavimo kot na pol boga. 🙂 hkrati pa si ne moreš kaj, da nasprotnike obtožuješ, da so verniki kučana in desnice, s čimer s svojo lastno logiko dokazuješ ravno nasprotno od tega, kar trdiš. 🙂

            glede neprijetnih dejstev o masleši in fišerju me pa zanima, kje je bilo o tem sploh kaj govora in to še posebej z moje strani, da lahko kaj takega sploh trdiš. oz. kje sem trdil, da glede masleša ali fišerja ne obstajajo neprijetna dejstva? 🙂 če tega nikjer ni, potem je očitno, da mi spet podtikaš nekaj, kar ni res, torej v skladu s tistim verskim fanatizmom, o katerem si že sam govoril. 🙂

            glede mojih slabi lastnosti pa mi jih moraš te najprej navesti, jih potem argumentirano tudi dokazati, šele potem se lahko o tem dalje meniva. 🙂

          • Ravno obratno je. Tvoj edini argument na nestrinjanje je, da projiciraš svoje lastnosti na druge, pa podtakneš vero v jj.

            Edino, kar znaš, je napisati dolge flance brez vsebine in z veliko obtoževanja.

            Lepo si potrdil, da si prepričan v svojo popolnost. Malo samokritike ti ne bi škodilo.

          • @franc,

            moj argument na nestrinjanje s tabo je ravno ta, da svoje lastnosti neupravičeno projeciraš name in mi podtikaš stvari, ki jih sam počneš. 🙂

  8. ti izhajaš, da je kriv krivde, čeprav ni dokazov, mi pa izhajamo iz tega, da če ni dokazov ni krivde,

      • ko bodo obsodili na finskem obtožene mi boš lahko govoril o nekih dokazih, če dokazi iz finske niso bili dobri za fince obtožit.

        • In zakaj se je obramba zavzemala za izvzetje dokazov, če niso bili obremenilni? In kako je bilo s sojenjem v Avstriji?

          • Iz istega razloga kot ne smeš dovoliti triletnemu otroku, da odnese 5 tonsko skalo. Kaj pa on ve kaj je to 5 ton.

          • obramba bo vedno izločala dokaze pa naj so obremenilni ali ne, za avstrijo pa vprašaj cekuto

          • Več kot očitno je, da so pri nas zakamuflirali zadevo v dolge papirje, da bi prikrili pomanjkanje dokazov.

      • Tipično komunajzersko. Obramba je hotela pohitriti postopke.

        Na Finskem namreč niso delali tako, kot je v skladu s slovensko ustavo – preiskav ni odobril sodnik, ampak tožilec.

  9. temu se je v jugi reklo čistka, ko so se nakopičili problemi, je ZKJ enostavno okrivila za stanje ene par diirektorjev , par politikov in so padali procesi, časopisi so pisali o novem upu, po čistki, je trajalo par let do nove čistke itd itd, dokler se ni izkazalo kdo je v resnici krivec, z razpadom juge.

    • Joj, kakšna odkrita podlost. To je tako kot vprašanje, zakaj so po vojni bežali iz Jugoslavije, če so bili nedolžni… S tem je bila krivda dokazana!

  10. če so dokazi tožilstva obremenilni ali posredni ali kakoršnikoli že, je naloga obrambe, da se z njimi lahko čim manj operira, ker posredni dokazi, tudi če so nekako neobremenilni, lahko situacijo naredijo manj pregledno, itn. še kaj?

  11. če pa je proces tudi politično motiviran, potem pa je naloga obrambe, da izvrže vse take dokaze, še preden se sojenje dobro začne.

  12. Bolj kot se bliža datum odhoda Janše na Dob, bolj napadalni so njegovi sturmtrupperji. 20. junija verjetno sledi skupinski samomor.

  13. Narobe. Bolj, ko se bliža odločitev ustavnega in vrhovnega sodišča, bolj ste agresivni Kučanovi sturmtrupperji.

  14. @človek,

    pojem kolaboracije je pa ja lahko razumeti. kolaboracija je tisto, kar so med vojno počeli domobranci. 🙂 okupacija je pa tisto, kar so počeli tisti, s katerimi so domobranci kolaborirali. 🙂 enostavno, a ne? 🙂

    z nacisti pa komunisti nikoli niso kolaborirali v smislu pomenske zveze “kolaboracija z okupatorjem”, ampak so zgolj sklepali vojaško strateške dogovore, ki so v vojnem času nekaj povsem normalnega. skratka, gre za dogovore o npr. začasnem premirju, gre za dogovore, na osnovi katerih ena stran dovoli drugi strani varen umik iz določenega območja, gre za dogovore, na osnovi katerih se izmenjuje vojne ujetnike ipd. 🙂 temu tudi lahko rečemo sodelovanje, ampak s kolaboracijo v smislu sodelovanja z okupotorjem to nima nobene zveze. 🙂 če ti pač to ni jasno, sem težko jaz kaj kriv. 🙂

    in kaj ko bi raje navedel kak argument v korist tvoje butalščine, da beseda spoštovai in beseda upoštevati ne moreta pomeniti eno in isto, kot da spet nekaj fantaziraš o moji dopoumosti, ki ti vsakič dokazuje skromen domet tvoje pameti, tudi tokrat. 🙂 in zdaj sem spet jaz kriv, ker gre tebi slovenščina tako slabo, da se ti niti pod razno ni sanjalo, da sta besedi spoštovanje in upoševanja v določenih kontekstih (in v tem primeru je šlo ravno za ta kontekst) dejansko sopomenki. tako da svoje pomanjkanje splošne izobrazbe ne očitat meni. 🙂 za to si si sam kriv. 🙂 tako da če v tem primeru nisi razmuel tako, ko je bilo mišljeno, je to zgolj zato, ker si neizobražen. 🙂 in ne morem svojega pisanja prilagajati osebkov, ki so glede pismenosti na nivoju nižje osnovne šole. 🙂 tako da če me pač hočeš razumeti, potem se izobrazi na moj nivo, ali pa vsakič znova izpadi butec. 🙂 izbira je tvoja. 🙂

    • No, pa odpriva skupaj poglavje “slovenski jezik za telebane” 🙂

      Kadar ima en pojem več različnih pomenov, ki med seboj niso skladni, je potrebno vedno pojasniti, kateri pomen imamo v mislih, kajti na podlagi prostega branja razumevanje ni vedno samoumevno, kdaj pa kdaj k razumevanju lahko prispeva “branje med vrsticami” 🙂

      Večpomenska beseda je npr. glagol spregledati, ki ima smiselno vsaj dva nasprotujoča si pomena: postati sposoben gledati, ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je, pa tudi ravno nasprotno: ne videti, ne opaziti, hote ne videti, ne upoštevati. Če boš npr. izjavil: “Spregledal sem tega človeka,” iz tvoje izjave ne bomo vedeli, kaj si imel v mislih. Če iz stavka ni razumljivo, kateri pomen imamo v mislih, je pomen potrebno dodatno pojasniti. V danem primeru bi lahko dodali kontekst: “Neprestano laže.”

      Zdaj pa šea poglejva, v kakšnem kontekstu je potekala tvoja razprava, ko si pisal o spoštovanju sodstva v dotičnem primeru: točno določeni kritiki si vnaprej podelil slabšalni pomen, saj si jo samovoljno označil za “ideološko motivirane napade” na državne institucije oz. v tem primeru na sodno vejo oblasti.

      Citat A.B. “kek je tu izpostavil pomembno stvar, ki seveda spravlja v čuden položaj vse ideološko motivirane napade na državne institucije oz. v tem primeru sodno vejo oblasti……skratka, spoštovanje sodišča kot neke legitimne institucije le v primeru, ko je odločeno v tvojo korist jasno kaže na to, da se sodišče kot tako sploh ne spoštuje.”

      Iz tega konteksta je bilo mogoče umevati, da je po tvoje v tem primeru kritika sodstva ideološko motivirana torej subjektivna in nekonstruktivna.
      V nadaljevanju si uporabil besedo zvezo “spoštovanje sodišča”, kar v tem kontekstu ni mogoče razumeti razumljeno kot “upoštevanje”, temveč izrecno v vrednostnem pomenu spoštovanja s “pozitivnim odnosom do sodišča zaradi njegove moralno utemeljene veljave” (če že zasledujemo razlago sskj). Namreč tudi ne moreš arbitrarno očitati kritikom sodstva, da kljub nespoštovanju sodstva tega ne upoštevajo.
      Ali zdaj končno razumeš vrednostno razliko med spoštovanjem (vrednotenjem) in spoštovanjem (upoštevanjem) in da pojma spoštovanje ne moreš enoznačno uporabljati in kar na pamet govoriti o spoštovanju sodstva ali spoštovanju sodb?? Razlikovanje moraš ali dodatno pojasniti ali pa preprosto uporabiti drug, pomensko natančnejši izraz: sodbe smo torej obvezani upoštevati, ne pa jih tudi spoštovati.
      Kdo je tu butalec? 🙂

    • mislim, da je nivo za telebane zate preveč zahteven. 🙂 tako da poskusiva z nečim bolj enostavnim zate:

      1. govora je bilo o pravni sodbi. 🙂 in kot ti je bilo že pojasnjeno, sem pač v skladu s tem uporabil “pravni jezik” oz. pravno terminologijo. 🙂 verjamem, da ti je pravno izrazoslovje tuje, ampak spet, a sem zato jaz kriv? 🙂 in beseda spoštovati je v povezavi z upoševati pač v pravu vsepovsod. omenil sem še spoštovanje predpisov, zakonodaje, kjer je zgodba povsem ista in v vseh teh primerih to pomeni upoštevati. torej, če rečem, treba je spoštovati ta in ta člen je povsem isto, kot če bi rekel, treba je upoštevati ta in ta člen. 🙂 tu ni nobene težke znanosti, vsaj za tiste ne, ki so stvari sposobni razumeti. 🙂 tako se pač izraža v pravnem jeziku in ne samo. 🙂

      2. ne vem, kako si domišljaš, da boš lahko karkoli dokazal s tem, da boš pač uporabil besedo spregledati. govora je bilo o besedi spoštovati in to seveda ne na splošno, ali pa v primeru lukenj na cesti, kot je pametoval nekdo drug, ampak je bilo govora o besedi spoštovati v povezavi z sodbo. 🙂 tako da če je s tem kaj narobe, potem to dokazuj na tej osnovi. vse ostalo nima smisla. 🙂

      3. človek, resno, ampak ti si res pod vsakim nivojem. 🙂 tvoj primer je totalna neumnost in ti res nimaš nobenega pojma o ničemer. 🙂 beseda spregledati ima povsem jasen pomen, še posebej v kontekstu, v kateri si jo uporabil. neprestano lagati pa z samo besedo spregledati nima nobene direktne zveze. 🙂 besedi spoštovati in upoštevati sta pa lahko sopomenki. 🙂 a ti je sploh jasno, kaj to pomeni? 🙂 mislim, ti človek si tak talent, da nisi sposoben niti na osnovi zapisa v SSKJ dojeti, za kaj se tu sploh gre. 🙂 tako da ko to praviš, da si nekoga spregledal, potem je meni povsem jasno, da to pomeni, da si ti glede tega človeka nekaj spoznal takšno kot v resnici je. 🙂 in to je ves pomen te besede. kaj je tisto, kar si spoznal in o čem je govora, je pa povsem druga zgodba, ki presega pomen besede spregledati. 🙂 tako da ja, če bi hotel vedeti kaj si spregledal, bi te pač vprašal, ampak tega ne rabim vedet zato, da bi lahko razumel pomen besede spregledati v kontekstu, ki je bila uporabljena. 🙂

      4. človek res, ampak ob tvojih neumnostih res več ne vem, ali bi se jokal ali smejal. 🙂 citat, ki ga omenjaš, govori o SODIŠČU, ne o sodbi. najina debata je bila pa o spoštovanju sodbe in se je začela s temlje tvojim pametovanjem:

      “da ne prepoznavaš razlike med pojmoma SPOŠTOVANJE in UPOŠTEVANJE je tvoj problem, ne moj.

      Sodbe moramo upoštevati, proti krivičnim sodbam se moramo boriti s pravnimi sredstvi.

      Krivičnih sodb pa ne moremo spoštovati in jih lahko kritiziramo ter se proti njim borimo z vsemi legitimnimi sredstvi. In kritika je legitimno sredstvo. Razumeš bistvo razlike”

      tako da kje je tu govora o sodišču in spoštovanju le tega? ja, dragi pametnjakivič, nikjer. govora je o sodbi. sodbi. sodbi. kapiš?

      in ja, pravilno ugotavljaš, da v kontekstu sodišča lahko govorimo tudi o spoštovanu v smislu, da imaš nek pozitiven odnos do tega, ker sodišče so dejansko ljudje, sodniki, tožilci itd., a ne? ljudi se pa res lahko spoštuje tudi na tak način, sodbe pač ne. 🙂 sodba je stvar. 🙂 ampak spet, finta je v tem, v kakšnem kontekstu in smislu je sodišče tu uporabljeno. za to ugotoviti, pa mora biti človek funkcionalno pismen. 🙂

      ker v kotekstu tega citat je spoštovanje sodišča mišljeno v spoštovanju njegovih odločitev, kar ti jasno pove to, da sem zapisal: “le v primeru, ko je odločeno v tvojo korist”. torej vidiš, tu je govora o odločitvah sodišča, odločitve sodišča so pa ravno (med drugim) tudi sodbe. 🙂 tako če bi bil funkcionalno pismen, bi bil sposoben preklapljati med različnimi konteksti in zadeve razumeti tako, kot so pač mišljene in zapisane. 🙂 tako da seveda je bilo mišljeno kot spoštovati v smislu upoštevati, problem je zgolj v tem, ker ti tega nisi sposoben prebrati. 🙂 čeprav ravno to tam piše. 🙂

      tako da tudi v tem primeru, bi bilo povsem isto, če bi napisal tole: upoštevanje sodišča kot neke legitimne institucije le v primeru, ko je odločeno v tvojo korst, jasno kaže na to, da se sodišče kot tako sploh ne upošteva. 🙂 a si videl ti čarovnijo. 🙂 skratka, s tem, ko sem zamenjal besedo spoštovati z besedo upoštevati se pomen in poanta mojega citata ni v ničemer spremenila. 🙂 a bo sedaj šlo razumet? 🙂

      tako da daj že enkrat razumet, kaj beseda spoštovati v tem kontekstu sploh pomeni. 🙂 pomeni ravno to, kar ti že SSKJ pove pod točko 2. upoštevati. 🙂

      5. nadaljuješ v tvojem stilu. 🙂 že v enem prejšnjih komentarjev sem zapisal tole:

      “nikjer nisem trdil, da kritika sodstva, sodnikov, državnih funkcionarjev itd. ni dovoljena, seveda, če je v nekih razumskih mejah, ker to, da nekoga obtožiš, da je komunist, udbovec itd. seveda ni kritika, ampak zmerjanje” 🙂

      tako da viš ti hudiča. aladar pač razlikuje med kritiko in nekim zmerjanjem. 🙂 ko govorim o ideološko motiviranih napadih govorim ravno o tem drugem. 🙂 to potem ni več kritika, ampak navadno zmerjanje. 🙂 in v tem ni nič legitimnega. torej v tem, da masleši rečeš, da je komunajzer. 🙂 a to je zate kritika? 🙂 ja, glede na tvoj nivo, me ne preseneča. 🙂

      tako da vprašanje, kdo je tu butalec, je ironično postavil ravno butalec. 🙂

  15. ..Kekov Franček…obramba, vseh odolženih je logično šla na izločanje t.i. finskih dokazov ( ki Janše itak niso dolžili)..

    ..ker je bila to realno edina možnost, da se branijo s tem, da proces zato pade, , saj se na tako imbecilno formuliran in opredeljen obtožni predlog, ni bilo možno braniti…

    ..povej nam rajši, zakaj se ob dokazih, če so bili, tožilstvo ni odločilo za obtožnico ..??

  16. Tebi je potrebno vse do potankosti razložiti kot majhnim otrokom v vrtcu, kaj, Ladko?

    Tvoj prvi problem, razumevanje različnega pomena istega pojma:

    “Spregledal sem tega človeka, neprestano laže,” pomeni: “Ugotovil sem, da ta človek neprestano laže.”

    “Spregledal sem tega človeka, ki je ležal na cestišču, zato sem ga povozil,” pomeni: “Nisem videl človeka, ki je ležal na cestišču, zato sem ga povozil.”

    Kontekst popolnoma spremeni pomen glagola “spregledal sem”.

    Nisi in ne boš razumel.

    —————

    Tvoj drugi problem, enačenje različnih pojmov:

    citat A.B.: “…skratka, spoštovanje sodišča kot neke legitimne institucije le v primeru, ko je odločeno v tvojo korist jasno kaže na to, da se sodišče kot tako sploh ne spoštuje.

    V prejšnjem komentarju vztrajaš, da je spoštovanje v pravni terminologiji enoznačna sopomenka za upoštevanje, iz tvojih arbitrarnih trditev sledi, da zgoraj citiranega stavka pomensko prav nič nisi spremenil, ko si ga zapisal takole:

    “…skratka, UPOŠTEVANJE sodišča kot neke legitimne institucije le v primeru, ko je odločeno v tvojo korist jasno kaže na to, da se sodišče kot tako sploh NE UPOŠTEVA.”

    Kaj takega je nesmiselno trditi, kajti vemo, da sodišča in sodb pač ni mogoče NE UPOŠTEVATI, sicer sledijo sankcije, prisila k upoštevanju sodišča in sodbe ali pa samo še beg pred roko pravice. Sodišče in sodbe torej mora vsak UPOŠTEVATI, če noče imeti še večjih težav, tako tudi tisti, ki sodišča in sodb ne SPOŠTUJE.
    Spoštovanja ni mogoče vzpostaviti s prisilo, upoštevanje pa.

    Ob implementaciji lastnih trditev si dobil nesmiselno izjavo in priznati boš moral, da med pojmoma spoštovanje in upoštevanje obstaja pomenska distinkcija, zaradi katere teh pojmov ne moremo preprosto izenačiti.

    Nisi in spet ne boš kapiral.

    • @človek,

      rad bi izumil toplo vodo, ampak se ne zavedaš, da je bila ta že zdavnaj izumljena. 🙂

      glede pomena besede spregledati dokazuješ ravno to, kar ti hočem jaz dopovedati v primeru besede spoštovati. 🙂 ja, spregledati ima več pomenov, glede na kontekst v katerem je uporabljen. ampak ko je nek kontekst podan, potem pa te dvoumnosti ali dvojnega pomeni ni več. to je poanta. 🙂 isto velja za besedo spoštovati, tako da v čem je tvoj problem? 🙂

      tako da ko enkrat napišem: spregeldal sem človek na cesti, potem seveda ta spregledati pomeni samo in le, da ga pač nisi opazil, videl, a ne? 🙂 in nič drugega. 🙂

      tvoj problem je v primeru besede spoštovati bil le v tem, da zaradi svoje funkcionalne nepismenosti nisi bil sposoben ustrezno razbrati konteksta in s tem v povezavi tudi sam pomen besede spoštovati v tem kontekstu, ki je spet lahko imel le en in edini pomen. 🙂 ker ti besednaa zveza “spoštovanje sodbe” dejansko pomensko sploh ni znana. in pomen spoštovati v tej besedni zvezi povsem napačno mešaš z pomenom besede spoštovanje v nekih drugih kontekstih. 🙂 v tem primeru te nedvoumnosti ni.

      neumnost, ki jo sedaj ti hočeš trditi je ta, da je bil kontekst, v katerem sem uporabil besedo spoštovati dvoumen, kar seveda ne drži. zato je tvoj primer nesmiseln. 🙂

      skratka, neumnost, ki jo sedaj počneš je isto, kot če bi jaz trdil, da si ti, ko si zapisal: “Spregledal sem tega človeka, ki je ležal na cestišču.” dejansko mislil, da si ga spregeldal v smislu, kot bi to bil primer, če bi šlo za ta kontekst: “Spregledal sem njegovo laž.” 🙂 in če bi to trdil, bi bil dejansko funkcionalno nepismen. 🙂 in to ti počnep v primeru “spoštovanja sodbe”. 🙂 spoštovati sodbo pomeni ravno upoštevati jo. 🙂 nobenega drugega pomena te besede tu ni, čeprav ima lahko beseda spoštovati tudi druge pomene, ampak ne v tej besedni zvezi. 🙂

      tako da nedvoumnost, ki je mogoča v primeru, da zapišemo: tega človeka sem spregledal ne obstaja tudi v primeru, ko rečemo to sodbo je potrebno spoštovati. 🙂 v drugem primeru je kristalno jasno, da to pomeni upoštevati, ker gre za ustaljeno pravno izrazoslovje. in tega ne razumeš. 🙂 isto velja, ko rečemo: prometne znake je treba spoštovati, predpise je treba spoštovati, kar ti npr. spet piše v SSKJ. če pač ti tega ne veš, potem to ni problem nedvoumnost, ampak pomankanja izobrazbe. 🙂 ker kaj pa naj to drugega pomeni kot upoštevati? 🙂 tako da zato pravim, da je tvoj primer popolnoma nesmiseln, ker mešaš jabolja in hruške. 🙂

      in tega očitno nisi in ne boš razumel. 🙂

      “Kaj takega je nesmiselno trditi, kajti vemo, da sodišča in sodb pač ni mogoče NE UPOŠTEVATI, sicer sledijo sankcije, prisila k upoštevanju sodišča in sodbe ali pa samo še beg pred roko pravice. Sodišče in sodbe torej mora vsak UPOŠTEVATI, če noče imeti še večjih težav, tako tudi tisti, ki sodišča in sodb ne SPOŠTUJE.”

      ha ha ha ha ha ha ha ha ha… kako si lahko tako slep, da ne vidiš, da si se pri tem ujel v atomsko kontradikcijo. če po tvoje, sodb ni nemogoče neupoštevati, kako so pa potem sploh mogoče sankcije???? ha ha ha ha ha ha ha…

      saj sankcije so ravno POSEDICA NEUPOŠTEVAJA SODB ALI PRDPISOV itd. ha ha ha ha ha ha ha… kar ravno dokazuje, da je neupoštevnje sodb še kako mogoče! 🙂 ha ha ha ha…. sodbo je zelo preprosto neupoštevati oz. nespoštovati in to tako, da ne storiš tega, kar v njej piše. 🙂 enako velja za npr. predpise. predpis je mogoče ne spoštovati oz. ne upoštevati ravno takrat, kadar storiš nekaj, kar predpis prepoveduje ali ne storiš tega, kar predpis zapoveduje. 🙂 enako velja za ne spoštovanje oz. ne upoštevanje prometnih zankov. če npr. voziš 100km/h tam, kjer je znak za omejitev 60km/h to pomeni ravno to, da prometnega znaka (omejitve hitrosti) nisi spoštoval oz. ga nisi upošteval. 🙂

      “Spoštovanja ni mogoče vzpostaviti s prisilo, upoštevanje pa.”

      ha ha ha ha ha ha ha ha… spet atmoska neumnost. spet ne razumeš, da v tem primeru ni govora o spoštovanju v pomenu, ki ga ti očitno razumeš, ampak o spoštovanju v pomenu upoštevati. 🙂 saj ravno v tem je finta. spoštovati in upotevati sta v tem primeru sinonima. 🙂 in ker očitno tega ne dojemaš imaš ogromne probleme z razumevanjem. 🙂

      problem je tu zelo enostaven in ga je mogoče z lahkoto rešiti:

      1. moraš se zavedati, da beseda spoštovati lahko pomeni tudi upoštevati. 🙂 to ti pove že SSKJ. ko se boš tega enkrat zavedal, pa pridemo do točke 2:

      2. jaz sem besedo spoštovati v tem primeru uporabil ravno v pomenu upoštevati. 🙂 kar je povsem legitimno in edino pravilno. 🙂

      3. problem je samo v tem, da tega pač ti nisi razumel in dojel in si mi na osnovi tega očital, da sem dejansko besedo spoštovati napačno uporabil, ker si trdil neumnost, da spoštovati NE MORE POMENITI upoštevati. 🙂 kar je seveda neumnost. to je vsa znanost. 🙂

      in v predzadnjem odstavku si spet dokazal, da vsega tega ne razumeš. 🙂 seveda beseda spoštovati ne pomeni vedno upoštevati, hkrati pa seveda velja, da lahko pomeni ravno to. 🙂 in edini problem, ki si ga ti imel z mojim citatom je ta, da tega nisi vedel in da ti ni bilo jasno, da sem besedo spoštovati uporabil ravno v pomenu upoštevati, ker drugače je sploh nisem mogel. 🙂 pomanjkanje izobrazbe pač. 🙂 in na osnovi tega si potem natrosil kup neumnosti.

      ker gre preprosto za to, da ko sem jaz zapisal:

      “skratka, spoštovanje sodišča kot neke legitimne institucije le v primeru, ko je odločeno v tvojo korist jasno kaže na to, da se sodišče kot tako sploh ne spoštuje.”

      sem dejansko zapisal:

      skratka, upoštevanja sodišča kot neke legitimne institucije le v primeru, ko je odločeno v tvojo korist jasno kaže na to, da se sodišče kot tako sploh ne upošteva. 🙂

      problem je bil samo v tem, da si premalo izobražen, da bi to tudi tako prebral. 🙂 ker ti ni bilo jasno, da v tem primeru, torej v besednih zvezah kot so spoštovati sodišče, spoštovati sodbe, spoštovati prometne znake, je dejansko pomen besede spoštovati upoštevati. 🙂 kar ti piše tudi v SSKJ, citiram:

      “2. upoštevati, držati se: spoštovati dogovor, pravila, zakone”

      in namesto, da bi pač preprosto priznal, da tega nisi vedel, se sedaj zapletaš v še večje nesmisle. 🙂 iz preprostega razloga, ker si na področju jezikovnega izrazoslovja in pomenoslovja podhranjen. 🙂 takle pač mamo. 🙂

      • Pa brez nepotrebnega “razlaganja”: ali naj spostujemo tudi pristranska sodisca? Ali naj slepo zaupamo sodnikom, ki ne spostujejo niti lastne domovine? Ali moramo sprejeti njihove sodbe in jih zares spostovati? Ali moramo imeti “pogum”?

        Vedno izhajate iz dejstev, da smo pravna drzava, da se spostujejo pravice vseh itd. Kako dalec od resnice…! Ce ze ne zelite izumljati tople vode, pa si oglejte sodstvo npr. v Nemciji (ki tudi med nasimi pravniki velja za vzgled). Tam taksne sodne farse ne bi bile mogoce, predvsem pa jih noben pravni strokovnjak ne bi poskusal opravicevati.

      • Ja, res, je – možno je ne upoštevati sodišča in sodb, ni pa to smotrno, saj sledijo sanckije. Zato je relevantna trditev sodbe moramo upoštevati, ne pa sodbe MORAMO SPOŠTOVATI. Spoštovanje ni obvezen pogoj, da se ob upoštevanju sodišča in sodb izogneš sankcijam.

        Trditi, da nekdo, ki ne spoštuje sodišča in sodb, ne upošteva sodišča in sodb, je arbitrarna trditev, ki nima nobene realne podlage. Nespoštovanje ne izključuje upoštevanja, neupoštevanje pa izključuje spoštovanje. Nekdo, ki kritizira sodišče in sodbe, lahko hkrati oboje upošteva, ne pa tudi spoštuje. Kdor ne upošteva sodišča in sodb, le-teh ne spoštuje. Če nečesa sploh ne upoštevaš, tega tudi ne spoštuješ.

        Bodi dovolj, pametnim zadošča.

        • ” Zato je relevantna trditev sodbe moramo upoštevati, ne pa sodbe MORAMO SPOŠTOVATI.”

          človek, to je eno in isto. 🙂 prej ko se boš tega zavedal, bolje bo. 🙂 saj ni treba, da verjameš meni, verjemi pa vsaj SSKJ. 🙂

          in smotrnost je spet povsem druga zgodba, ki s spoštovanjem ali upoštevanjem nima nobene zveze. jaz lahko tako spoštujem ali upoštevam nekaj ali pa ne, čeprav to ni smotrno. 🙂

          “Trditi, da nekdo, ki ne spoštuje sodišča in sodb, ne upošteva sodišča in sodb, je arbitrarna trditev, ki nima nobene realne podlage.”

          še enkrat. spoštovati in upoštevati sodbe pomeni eno in isto, ker gre za tak kontekst, v katerem beseda spoštovati pomeni ravno in samo upoštevati. 🙂 to nima nobene zveze z arbitrarnostjo, ampak s pomenom besed oz. njihovo uporabo. 🙂 trditi, da nekdo ne spoštuje sodbe sodišča tako, že iz jezikovne razlage pomeni, da sodbe ne upošteva. 🙂

          “Nespoštovanje ne izključuje upoštevanja, neupoštevanje pa izključuje spoštovanje.”

          še enkrat. spoštovati in upoštevati je v tem primeru eno in isto. gre za sopomenki. 🙂 tako da problem je v tem, da si ti v tem primeru besede razlagaš po svoje in ne na način, kot je to pravilno. 🙂

          ” Nekdo, ki kritizira sodišče in sodbe, lahko hkrati oboje upošteva, ne pa tudi spoštuje.”

          in še enkrat več. upoštevati in spoštovati sodišče pomeni v tem primeru eno in isto, ker gre za tak kontekst. tu ni govora o spoštovanju na način, kot bi ga ti rad napačno razumel, ampak je govora ravno o spoštovanju v pomenu upoštevanja. 🙂 ne vem, kako ti je to tako težko razumeti, saj si mi isto razlagal ti sam na osnovi besede spregledati. 🙂

          tako kot velja, da če jaz napišem: spregledal sem njegovo laž. potem to ne pomeni, da je nisi videl, opazil, čeprav seveda je lahko pomen besede spregeldati v nekem drugem kontekstu ravno to. 🙂

          tako da po tvoji logiki, bi lahko jaz trdil, da če rešeš, spregledal sem njegovo laž, to pomeni, da si jo opazil, v smislu dobesedno videti, kot je to v primeru, ko recimo to besedo uporabimo tako, da rečemo: spregledal sem znak za omejitev hitrosti. 🙂

          se pravi, v tem primeru me analogno hočeš prepričat ravno v to, kar sam zanikaš. 🙂

          a razumeš, kam si se zapletel. 🙂 zapletel si se preprosto zato, ker ne razumeš, da v tem kontekstu je govora o spoštovati v smislu upoštevati in nič drugega, kot je v kontekstu spregledal sem prometni znak govora o tem, da se tega znaka ni opazilo, videlo in nič drugega. 🙂

          • ..debilno nabijanje pionirčka aladarja, saj je v konkretnem primeru janša jasno in razločno utemeljeval in pojasnil…

            ..da bo sodbo upošteval, ne spoštuje pa takega sodišča oz. pravosodja….

          • ja, ampak treba je razumeti, kaj je s tem sploh mislil. 🙂

            janša bi lahko rekel tudi: da sodbo bo spoštoval, takega sodišča pa ne more spoštovati. 🙂 in bi povedal povsem isto. 🙂 to je poanta. ampak, če ste nekateri na področju slovenskega jezika podhranjeni, potem pač nastajajo problemi. 🙂

        • da ti bo res jasno: 🙂

          voznik je spregledal pešča na cesti. 🙂

          spregledati = ne opaziti, ne videti

          čeprav lahko beseda spregledati v drugem kontekstu pomeni tudi nekaj povsem drugega kot opaziti ali videti. 🙂

          obtoženi ni spoštoval sodbe sodišča.

          spoštovati = upoštevati

          čeprav lahko beseda spoštovati v drugem kontekstu pomeni tudi nekaj povsem drugega kot upoštevati. 🙂

          razumljivo? 🙂

  17. Ja veste

    Slovenščina je star in razvit jezik (eden redkih, ki ima dvojimo – imajo jo le najbolj razviti) in v našem jeziku so pojmi natančni in veliko povedo.
    Pojem sodnik pomeni osebo, ki dobro pozna pravo in je moralno in etično na najvišjem nivoju. Zato od njega ne pričakujemo nepravičnih sodb in tudi ne prihajajo, če je tak.
    Zagovornik pa je oseba, ki tudi pozna pravo, vendar so njene moralne in etične kvalitete podrejene naročnikovim zahtevam in lahko rečemo, da jih pri delu nima v ospredju.

    Pri govoru predsednika vrhovnega sodišča nikakor ne morem potrditi, da gre za sodnika ampak kvečjemu za zagovornika preteklega režima, ki je kršil človekove pravice.
    Zato bi morali on in njemu podobni takoj iz te slovenske institucije, ki se ji reče sodišče.

  18. ..bebček aladar očitno ni poslušal kaj je okoli upoštevanja in spoštovanja govoril janša..

    ..še manj pa kot filozofsko nepismen razume, temeljno in pomensko in realno razliko med tema dvema pojmoma oz. kategorijama..

    ..spoštovanje je etična in moralna kategorija, ki si jo kdo npr. s svojim delovanjem zasluži ali pa ne, mu jo kdo daje ali pa ne, mu jo kdo izkazuje ali pa ne..in se tisti , ki spoštovanje izkazuje za to sam in svobodno odloča..torej je tudi odraz volje..

    ..upoštevanje pa ni etična in morala kategorija, ki je iz volje..saj lahko nekdo upoštevanje izsili, v upoštevanje se lahko in se tudi prisili in sodstvo ima za upoštevanje tudi orodje prisile..

    • ja, vem bernardo, da ti rad filozofiraš, še posebej tako, da pametuješ v krogu, torej loviš svoj lasten rep, 🙂 ampak tu ne gre za filozofijo, ampak za preprost pomen besed. samo SSKJ je trab vzeti v roke in prebrati kaj tam piše. 🙂 saj je kratko:

      spoštováti -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / spoštovati delo, marljivost 2. upoštevati, držati se: spoštovati dogovor, pravila, zakone / vedno spoštuje njene želje / spoštovati ozemeljsko nedotakljivost države; spoštovati svobodo odločanja ∙ spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se spoštujóč -a -e: spoštujoč njegove besede, je naredila, kakor je naročil spoštován -a -o: spoštovan človek, strokovnjak; povsod, splošno spoštovan / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci; sam.: v vljudnostnem nagovoru kaj lahko naredim za vas, spoštovani ♪

      • ..kot vidimo si pač ponovno pokazal, da si le kravjek, ki na moje ni zmogel in ne zna nič argumentiranega..

        • bolj učinkovito kot sem ti odgovoril ne bi mogel. 🙂 dejansko ti hočeš trditi nekaj, kar SSKJ izrecno zanika. 🙂 se pravi, tvoja “filozofska” ugotivitev je, da se SSKJ moti. 🙂

          tako da ti predlagam, da se obrneš na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in jim pač sporočiš, da je v SSKJ pri besedi spoštovati napačna razlaga. 🙂

        • Vsi ste nasedli Aladarju, ki se igra z besedami in definicijami besed.

          Čisto dovolj je, da razložiš pomen besede in končaš. Saj nismo na sodišču, kjer bi morali uporabljati striktno pravniške izraze.

          Tukaj bo on vedno manipuliral in obrnil zadevo tako, da bo prikazal, da ti nimaš prav.

          Če bi ti trdil tako, kot trdi Ladko, bi on trdil zdaj tako, kot trdiš ti in te prepričeval, kako nimaš prav.

      • V sskj nič ne piše o spoštovanju sodišč in sodb, to si je Ladko gladko izmislil.
        Nikjer v sskj ne piše o spoštovanju kot pravnem terminu, to si je Ladko gladko izmislil.

        Apriorno spoštovati v smislu upoštevati, držati se, spoštovati dogovor, pravila, zakone – je moralno, častno dejanje posameznika, zato v teh primerih lahko govorimo o spoštovanju,

        Nikomur pa nihče posteriorno ne more vsiliti spoštovanja krivičnih sodb ali krivosodnih sodišč, lahko pa jih je prisiljen upoštevati.

  19. ..kretenček aladar, kaj konkretno v mojem zapisu o temeljni razliki med spoštovanjem in upoštevanjem je netočno ??..to kot prvo..

    ..in jasno kretenček aladar..špoštovati je treba tudi nacistična, severnokorejska in podobna sodišča…

    ..recimo spoštovati tudi kako revolucionarno komunistično sodišče iz naše bližnje polpreteklosti, ko smo že v Sloveniji..

    • bernardo,

      tvoja razlaga je povsem smiselna, ampak za ta konkreten primer povsem neuporabna. 🙂 in to zato, ker SSKJ pravi, da je mogoče besedo spoštovati razumeti tudi kot upoštevati. tako da tvoja filozofija je tako tu povsem brezpotrebna. 🙂 zaradi tega je v tem konkretnem primeru povsem prav, če nekdo izjavi:

      sodbo bom spoštoval, sodišča, ki jo je izdalo pa ne morem spoštovati.

      ker to, pomeni natanko isto kot:

      sodbo bom upošteval, sodišča, ki jo je izdalo pa ne morem spoštovati.

      pri tem je potrebno vedet samo to, da je v prvem primeru najprej spoštovati v smislu upoštevati, torej to, kar SSKJ pri besedi spoštovati razlaga v 2. točki, potem pa imamo besedo spoštovati v pomenu, ki ga SSKJ razlaga v 1. točki. 🙂 in ti bo vse jasno. 🙂

      in to ne zato, ker tako jaz pravim, ampak tako pravi SSKJ. tako da nima smisla, da se glede tega z mano kregaš in o tem filozofiraš, ampak se pojdi kregat s tistimi, ki so zadolženi za to, da je razlaga besed v SSKJ pravilna, ker po tvoje očitno ni. 🙂

      in nobenega sodišča oz. sodb nobenega sodišča ti ni treba spoštovati oz. upoštevati, kar pa tudi ne pomeni, da jih ne smeš ali ne moreš. 🙂

  20. ..bebček aladar ravno za ta in tak primer, torej ta konkretni in ves kontekst okoli tega in kako je bilo npr. na tiskovki Janše povedano, je moja razlaga zelo zelo primerna..

    ..in sam Janša, dobro zavedajoč se te pomembne razlike v rabi spoštovati in uporabi upoštevati , je to tudi jasno povedal in utemeljeval…

    ..to pa je pomembno še iz enega aspekta, tega, da si pravosodje samo in s svojim delovanjem mora pridobiti to, kar pojmujemo kot spoštovanje v etični in moralni razsežnosti, v sodstvu je to predvsem v vidiku pravičnosti…..torej mu tega spoštovanja ne more podeliti in dati noben zakon, ukaz ali prisila…

    ..kajti, če te pomembne razlike med spoštovanjem in upoštevanjem v npr. pravosodju in pri sodiščih ni…potem moramo spoštovati, torej etično in moralno ceniti tudi sodišča, ki so povsem ne-etična in ne-moralna in sodijo krivično..

    ..in tudi npr. anketa , ki jo Janša rad izpostavlja in je bila omenjena na tej tiskovki , je ljudi spraševala ali ljudje slovensko pravosodje in sodišča spoštujejo in ne ali jih upoštevajo..

  21. ..sicer pa je pionirčka aladarja najbolje in z argumentom v šupljo glavo naguzil..Albert in njegova prispodoba luknje na cesti..

      • V sskj nič ne piše o spoštovanju sodišč in sodb, to si je Ladko gladko izmislil.
        Nikjer v sskj ne piše o spoštovanju kot pravnem terminu, to si je Ladko gladko izmislil.

        Apriorno spoštovati v smislu upoštevati, držati se, spoštovati dogovor, pravila, zakone – je moralno, častno dejanje posameznika, zato v teh primerih lahko govorimo o spoštovanju,

        Nikomur pa nihče posteriorno ne more vsiliti spoštovanja krivičnih sodb ali krivosodnih sodišč, lahko pa jih je prisiljen upoštevati.

        • LOL, ja, saj SSKJ ni namenjen telebanom, da bi moral vse omenjati in pojasniti. 🙂 omenja pa npr. spoštovanje dogovora, pravil in zakonov. 🙂 in če bi imel kaj pojma o pravu, potem bi npr. vedel, da je med zakoni in sodbami zelo velika podobnost, oboji so namreč t.i. pravni akti, s to razliko, da so zakoni splošni pravni akti, sodbe pa posamični. 🙂 tako da za izobraženega človeka je to povsem dovolj. 🙂 skratka, treba je uporabljat možgane in pač stvari povezovati.

          ker poglej, v SSKJ tudi nikjer ne omenja lukenj nacesti pod besedo upoštevati, pa jaz nisem tak bedak, da bi albertu očital, da si je pač izmislil, da se luknje na cesti upošteva. 🙂 po tvoji logiki torej velja, da ne moremo govoriti o upoštevanju lukenj na cesti, ker slovar tega ne izrecno piše. 🙂 ha ha ha ha ha ha ha ha…

          in spet. daj se zavedat, da ima beseda spoštovati dva različna pomena. 🙂 tako da nekdo lahko sodbo spoštuje in jo hkrati ne spoštuje, če pač besedo spoštuje uporabljaš v različnih pomenih. 🙂 ker v enem pomenu pomeni spoštovati ravno upoštevati, se je držati itd., v drugem pa to pomeni, da do nje gojiš nek pozitiven odnos v smislu, da se ti zdi pravična. 🙂

          in poglej, spodaj je citirana neka izjava sindikata vojakov slovenije, glede tega, da jim vlada ni izplačala denarja, ki jim ga je sodišče prisodilo. in kot boš videl, temu pravijo ne spoštovanje sodbe. 🙂 ne spoštovanje sodbe v tem primeru enako pomeni ne upoštevanje sodbe, se sodbe ne držati, torej isto, kar piše v SSKJ in kar tudi ti citiraš. pa vendarle oni temu pravijo ne spoštovanje. 🙂 zakaj? ja, ker so očitno vešči uporabe slovenskega jezika, ki pa nekaterim na tem portalu očitno povzroča precej preglavic. 🙂

          “Pretekli teden je bil medijski prostor v Sloveniji poln izjav o potrebnem spoštovanju sodb sodišč za povrnitev zaupanja državljanov v pravno državo, vlada pa ob tem prva ne spoštuje sodb sodišč in to celo pravnomočnih, istočano pa podpisuje zaveze državljanom in obljublja nekaj, dela pa drugo. Državljanska lista je nedavno v izjavi za javnost celo poudarila, da spoštujejo odločitve sodišč, medtem ko za javni sektor pristojno ministrstvo, ki ga vodi ravno predsednik Državljanske liste dr. Gregor Virant ne spoštuje odločitve sodišča s tem, ko se članom Sindikata vojakov Slovenije v določenem 15 dnevnem roku ne izplača razsojenega, kot izhaja iz izreka sodbe,” so zapisali v obrazložitvi.

          in to nima nobene zveze s krivičnostjo ali prvičnostjo sodbe. od vlade pač zahtevajo, da spoštujejo sodbo, kar pomeni, da upoševajo to, kar sodba pravi oz. da se držijo tega, kar sodba določa, torej, da se sinkikatu izplača nek denar. 🙂

          a bo dovolj? 🙂

          • ker v zgorjnem citatu ti jasno piše, kaj pomeni sodbe ne spoštovati (v tem primeru):

            “Gregor Virant ne spoštuje odločitve sodišča s tem, ko se članom Sindikata vojakov Slovenije v določenem 15 dnevnem roku ne izplača razsojenega, kot izhaja iz izreka sodbe.”

            se pravi, ne spoštovanje sodbe je v tem, da se to, kar sodba določa ne upošteva, da se tega, kar sodba nalaga ne drži. 🙂

          • Ladko, ti si res ena m..a 🙂

            Ti kar v miru ugotavljaj, da nekdo nečesa ne spoštuje, ker tega ne upošteva. Logično je, da ne spoštuje tistega, česar sploh ne upošteva. 🙂

            Spoštovanje v smislu upoštevanja in držanja dogovorov, upoštevanja pravil in zakonov – je spoštljiva moralna opredelitev posameznika do teh reči, zato je logično, da v teh primerih lahko govorimo o upoštevanju kot spoštovanju.

            Vemo, da v primeru, ki ga ponujaš, ne gre za kazensko sodbo, v kateri bi bil minister česarkoli obsojen, temveč gre za sodno odločbo o izplačilih javnim uslužbencem. Ker se minister in sindikalisti niso dogovorili na drug način, je odločilo sodišče. Sindikat vojakov (torej nasprotna stranka) ministra res poziva, naj spoštuje odločitev sodišča, naj jo torej upošteva in ravna po tej odločitvi in s tem pokaže SVOJO moralno držo spoštovanja odločitve sodišča. Od ministra, ki je poln moraliziranja, bi celo smeli pričakovati, da bo upošteval to, kar sodba od njega zahteva. A glej ga, zlomka, minister sodbe noče upoštevati, torej je noče niti spoštovati! Najbrž ga bo potrebno prisiliti, da jo bo vsaj upošteval 🙂

            Me pa zanima, ko se že toliko spoznaš na pravo, ali prepoznavaš razliko med sodno odločitvijo v primeru različnih izhodišč zainteresiranih strank in med sodbo kot rezultatom kazenskega pregona?

            Velike težave imaš z razumevanjem spoštovanja sodb in sodišč kot pozitivnega odnosa do le-teh. Spoštovanje sodbe in sodišča ni nikakršna obvezujoča moralna drža, kar navsezadnje kaže tudi gornji primer ministra. Ta bi sodbo moral v prvi vrsti upoštevati in se ravnati po njej, posledično bi bilo njegovo spoštovanje te sodbe zgolj stvar osebne debate z njim; možno je tudi, da se sploh ne strinja s sodbo, kako bi jo potemtakem mogel spoštovati? Upoštevati pa jo bo moral! 🙂

            Da te bo spoštoval, ne boš mogel nikogar prisiliti, četudi te bo moral upoštevati. Enako ne boš mogel nikogar, ki je kritičen do neke sodbe in tozadevnega sodstva, prisiliti v to, da bi oboje spoštoval.

            Ti še vedno ne potegne?

            Pa še to: vešči uporabe slovenskega jezika? Kdo? Sindikalisti? Novinarji? Ministri? Sodniki? Ha ha ha. To boš moral šele dokazati 🙂

          • @človek,

            “Logično je, da ne spoštuje tistega, česar sploh ne upošteva.”

            ni ti jasno osnovno. tu ne gre za to, kar je logično ali pa za to, kar bi bilo filozofsko ustrezno, kot poskuša to razlagat bernardo, ampak gre preprosto za stvar pomena besed, ki se je skozi prakso razvil. 🙂

            da sta spoštovati in upoštevati v določenih primerih sinonima je pač dejstvo, ki ga dokazuje tudi SSKJ in dejstvo, ki ga dokazuje tudi sama uporaba slovenskega jezika. 🙂 in dokler se uporaba slovenskega jezika ne bo spremenila, bo pač tako. 🙂

            “Spoštovanje v smislu upoštevanja in držanja dogovorov, upoštevanja pravil in zakonov – je spoštljiva moralna opredelitev posameznika do teh reči, zato je logično, da v teh primerih lahko govorimo o upoštevanju kot spoštovanju.”

            saj isto lahko velja za sodbo. sodba ni nič drugega kot pravilo in sicer pravno pravilo, kar velja tudi za zakon, ki je spet le zbrika pravnih pravil. 🙂

            ampak sploh ne gre za to. tvoja definicija je povsem izmišljena. 🙂 spoštovanje dogovora pomeni le to, da se držiš tega, kar ta vsebuje. spoštovanje zakonov pomenu samo to, da se držiš tega, kar tam piše. nobene moralne opredelitve tu ni. tebi se lahko nek zakon zdi zelo nemoralen, ampak če boš upošteval, kaj tam piše, ga boš dejansko tudi spoštoval. to je pomen besede spoštovati v tem primeru, torej v besedni zvezi spoštovati sodbo. torej, preprosto upoštevati, ne glede na to, kaj si o zakonu, dogovoru, sodbi misliš. 🙂 ampak daj se zavedat in tega ne mešat s pomenom besede spoštovati v tem moralnem pomenu. 🙂 gre za dva različna pojma, ki si delita eno besedo. 🙂

            in ker tega ne razumeš in ne veš, pač govoriš neumnosti. 🙂

            sicer pa mi ni jasno, v čem se z mano ne strinjaš, saj sam zapišeš tole:

            “Sindikat vojakov (torej nasprotna stranka) ministra res poziva, naj spoštuje odločitev sodišča, naj jo torej upošteva”.

            ja, saj to je vse kar trdim. 🙂 spoštovanje sodišče oz. njegove sodbe v tem primeru pomeni ravno upoštevati to sodišče oz. njegovo sodbo. z drugimi besedami. spoštovati in upoševati sta v tem primeru sinonima. v čem je torej tvoj problem? 🙂

            “A glej ga, zlomka, minister sodbe noče upoštevati, torej je noče niti spoštovati! Najbrž ga bo potrebno prisiliti, da jo bo vsaj upošteval.”

            hočeš me prepričati v nekaj, kar sploh nikoli ni bilo sporno. pa dragi človek, a si ti res tako zabit, da misliš, da meni ni jasno, da beseda spoštovati lahko pomeni različne stvari, saj sem ravno jaz tisti, ki ti to ves čas skušam dopovedovat celo tako, da ti citiram SSKJ. 🙂 tega meni ni treba razlagat. 🙂

            in spet, debil kot si, zapišeš in potrjuješ ravno to, kar jaz trdim, torej, da ne upoštevanje sodbe pomeni njeno nespoštovanje, hkrati se pa očitno ne zavedaš, da besedi spoštovati enkrat pripisuješ en pomen, drugič pa drugi. 🙂

            se pravi, če bi bil dosleden, potem sploh ne bi trdil, da minister sodbe ne upošteva in hkrati s tem tudi ne spoštuje, ker to sploh ni nujno. to je nujno samo takrat, kadar pač spoštovati razumemo v pomenu upoštevati in ne ko to razumemo v primeru moralnega odnosa. 🙂 lahko je šlo namreč za to, da je minister sodbo povsem spoštoval (spoštoval ne v pomenu upoštevati, ampak v tistem moralnem odnosu do nje), ampak jo je preprosto pozabil izvršiti ali pa npr. za to ni imel denarja in je ni mogel upoštevati (izvršiti), čeprav jo je dejansko spoštoval. 🙂 a vdiš, kam pridemo, če pač zadev ne razumemo? skratka, sam sebe zanikaš. 🙂

            “Me pa zanima, ko se že toliko spoznaš na pravo, ali prepoznavaš razliko med sodno odločitvijo v primeru različnih izhodišč zainteresiranih strank in med sodbo kot rezultatom kazenskega pregona?”

            v smislu nujnosti spoštovanja sodbe je ni. 🙂 spoštovati je treba sodbo tako v civilnih kot kazenskih zadevah. 🙂 tudi ni nobene razlike v smislu spoštovanja, ki ima tisti moralni pomen. 🙂 seveda spoštovati v pomenu upoštevati. 🙂

            “Velike težave imaš z razumevanjem spoštovanja sodb in sodišč kot pozitivnega odnosa do le-teh.”

            LOLOLOLOLOL… ti imaš ogromne težave z razumevanjem tega, da jaz to povsem razumem in da to sploh ni problematično ali pa stvar debate. jaz te ne želim prepričati v to, da sodb ni mogoče spoštovati v pomenu pozitivnega odnosa, ti si bučman, ki ne razume, da jaz nisem govoril o tem vidiku spoštovanja, ko si me pač napadel, da ne znam uporabjlat besede spoštovati, ampak sem govoril o spoštovanju v smislu upoštevanja. 🙂

            “Ta bi sodbo moral v prvi vrsti upoštevati in se ravnati po njej, posledično bi bilo njegovo spoštovanje te sodbe zgolj stvar osebne debate z njim; možno je tudi, da se sploh ne strinja s sodbo, kako bi jo potemtakem mogel spoštovati? Upoštevati pa jo bo moral!”

            seveda. beseda upoštevati pa ima tudi sinonim in ta sininim je spoštovati. 🙂 ti si tako zabit, da ne razumeš, da beseda spoštovati tu nastopa v dveh različnih pomenih. 🙂

            ker še enkrat preberi, kaj si sam zapisal. 🙂

            “Sindikat vojakov (torej nasprotna stranka) ministra res poziva, naj spoštuje odločitev sodišča, naj jo torej upošteva”.

            na osnovi tega, bi potem lahko jaz tvojemu gornjemu zadnjemu stavku dodal tole: “Upoštevati pa jo bo moral, torej spoštovati!” ker sem uporabil sinonim za upoštevati, ta sinonim je pa v tem primeru spoštovati. 🙂

            “Da te bo spoštoval, ne boš mogel nikogar prisiliti, četudi te bo moral upoštevati.”

            vidiš, ko nič ne razumeš. 🙂 spoštovati človeka ne more pomeniti v smislu upoštevanja. 🙂 skratka, v primeru upoštevanja človeka ne moreš uporabiti kot sinonim spoštovati. 🙂 spoštovati in upotševati sta sinonima pri sodbi, ne pa tudi pri človeku. 🙂

            “Enako ne boš mogel nikogar, ki je kritičen do neke sodbe in tozadevnega sodstva, prisiliti v to, da bi oboje spoštoval.”

            LOL… seveda ne, če besedo spoštovanje tu uporabljama v pomenu 1. SSKJ imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti, če pa besedo spoštovati uporabimo v pomenu 2. SSKJ upoštevati, držati se, pa pomeni ravno to. 🙂 ha ha ha ha ha… in tega preprostega dejstva ti ne moreš in ne moreš razumeti. 🙂 mislim, neverjetna intelektualna podhranjenost. 🙂

            “To boš moral šele dokazati”

            to ti je dokazal že SSKJ. ampak nepismenim to ne pomaga. 🙂

            mislim, neverjetno, kako ste nekateri ljudje dejansko ne-umni, pa se tega niti zavedate ne. čeprav zadeve bolj enostavne ne bi mogle biti. 🙂

      • Aladar,da si ne boš po nepotrebnem delal skrbi zaradi izobrazbe tistih,ki
        pišejo na tem forum,ti svetujem,da se oddaljiš od njega in deli svojo pamet in dobroto na forumu in pismih bralcev,ki ustrzajo tvojemu vseznanju,četudi
        všasih temelji na spolzkih tleh!

      • Aladar,da si ne boš po nepotrebnem delal skrbi zaradi izobrazbe tistih,ki
        pišejo na tem forum,ti svetujem,da se oddaljiš od njega in deli svojo pamet in dobroto na forumu in pismih bralcev,ki ustrzajo tvojemu vseznanju,četudi
        všasih temelji na spolzkih tleh!

  22. Pri projektiranju debeline nosilnega stebra je projektant spoštoval bočno silo vetra in spoštoval dvakratnik sile teže snega.

    projektni biro bergles doo press

    • bernardo, spoštovanje in upoštevanje nista sopomenki v vseh primerih. 🙂 torej, spoštovati ne pomeni vedno upoštevati in obratno. 🙂 ampak to hkrati ne pomeni, da to vedno velja. 🙂

      ta stavek bi bil pa povsem smiseln, če bi šel nekako takole.

      pri projektiranju objekta je projektant spoštoval zakonsko podlago ter sodbo sodišča, hkrati pa je spoštoval tudi dogovor z naročnikom gradnje. 🙂 v vseh teh primerih to pomeni upoštevati. 🙂

      povsem smiseln je tudi stavek: pri vožnji skozi mesto je spoštoval vse prometne predpise. 🙂 kar pomeni, da jih je upošteval oz. se jih je držal. 🙂

      primer je pa tudi že zgoraj, glede sindikatov in viranta. 🙂

      da sta ti dve besedi lahko sopomenki lahko prebereš tudi tule:

      http://www.termania.net/slovarji/presisov-vecjezicni-slovar/8211594/upostevati

      Slovenska sopomenka: spoštovati
      Angleški prevod: comply with

      tako da na tvojem mestu se jaz ne bi preveč šopiril z dokazovanjem o nepoznavanju slovenskega jezika. 🙂

  23. ..no škoda je, ker si pač debil, ki ne pozna primera, kjer je Janša to uporabil in jasno povedal, zakaj ju ne uporablja kot sopomenki..

    • LOLOLOLOLOL… seveda. saj nista vedno sopomenki!!!! LOLOLOLOL

      janša je rekel nekaj v smislu: sodbo moram upoštevati, ne morem je pa spoštovati. 🙂

      v tem primeru janša besede spoštovati ni uporabil kot sinonim besede upoštevati, ampak tisti drugi pomen besede spoštovati, ki velja pod točko 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti. 🙂

      štos je v tem, da bi pa lahko za besedo upoštevati uporabil sinonim spoštovati, ampak v tem primeru beseda spoštovati ne bi pomenila 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti, ampak bi pomenila 2. upoštevati, držati se

      a razumeš? 🙂 janša bi lahko kot sinonim uporabil besedo spoštovati v primeru besede upoštevati, ne more pa kot sinonim uporabiti besede upoštevati v primeru besede spoštovati, ker je besedo spoštovati uporabil v drugačnem pomenu. 🙂

      skratka, poglej si še enkrat SSKJ:

      spoštováti -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / spoštovati delo, marljivost 2. upoštevati, držati se: spoštovati dogovor, pravila, zakone / vedno spoštuje njene želje / spoštovati ozemeljsko nedotakljivost države; spoštovati svobodo odločanja ∙ spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se spoštujóč -a -e: spoštujoč njegove besede, je naredila, kakor je naročil spoštován -a -o: spoštovan človek, strokovnjak; povsod, splošno spoštovan / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci; sam.: v vljudnostnem nagovoru kaj lahko naredim za vas, spoštovani ♪

      • Moja trditev: “Zato je relevantna trditev sodbe moramo upoštevati, ne pa sodbe MORAMO SPOŠTOVATI.”

        odgovor A. B.: “človek, to je eno in isto.”

        citat A. B. 1 : “…še enkrat. spoštovati in upoštevati sodbe pomeni eno in isto, ker gre za tak kontekst, v katerem beseda spoštovati pomeni ravno in samo upoštevati…”

        citat A. B. 2: “LOLOLOLOLOL… seveda. saj nista vedno sopomenki!!!! LOLOLOLOL……janša je rekel nekaj v smislu: sodbo moram upoštevati, ne morem je pa spoštovati….štos je v tem, da bi pa lahko za besedo upoštevati uporabil sinonim spoštovati, ampak v tem primeru beseda spoštovati ne bi pomenila 1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti, ampak bi pomenila 2. upoštevati, držati se…janša bi lahko kot sinonim uporabil besedo spoštovati v primeru besede upoštevati, ne more pa kot sinonim uporabiti besede upoštevati v primeru besede spoštovati, ker je besedo spoštovati uporabil v drugačnem pomenu…”

        Ej, Ladko, čisto iskreno…. a se ne počutiš vsaj malo butastega, ko nalagaš vkup take kretenizme? 🙂

        Je pa res, da ti je uspelo, potem ko si se zakopal v lastno blato, premakniti se od trditve, da sta besedi spoštovanje in upoštevanje v pravnem kontekstu absolutni sopomenki, do tega, da zdaj svojo prvotno trditev relativiziraš in praviš, da nista vedno sopomenki.

        • “Moja trditev: “Zato je relevantna trditev sodbe moramo upoštevati, ne pa sodbe MORAMO SPOŠTOVATI.”

          odgovor A. B.: “človek, to je eno in isto.””

          LOLOL… točno!!!!! v tem kontekstu je to eno in isto. 🙂 a še ne kapiraš? LOLOLOLOL in to absolutno! 🙂 LOLOLOLOLOL

          ko rečemo sodbo je treba spoštovati, lahko mislimo samo sodbo je treba upoštevati. ker si sam butec ugotovil in to pravilno, kar je seveda meji na čudež, 🙂 da spoštovanja v pomenu moralnega odnosa do sodbe ne moremo vsiljevati. 🙂 LOLOLOLOLOL zato je nesmiselno, da to počnemo tako, da trdimo, da MORAMO sodbe spoštovati (v smislu nečesa, kar sploh ne moremo vsiliti). drek moramo, saj nam tega ne more noben vsilit, razen seveda če smo dovolj inteligenti, da razumemo, da v tem kontekstu lahko spoštovati pomeni le in samo upoštevati. LOLOLOLOLOLOLOL

          in ker tega ti butec ne razumeš in očitno nikoli ne boš, se sedaj že dva dni ukvarjamo z nečem, kar bi moralo biti jasno sedemletnemu otroku. 🙂 LOLOLOLOL

          tako da če bi vsaj sam sebe poslušal oz. upošteval to, kar govoriš, bi ti bilo jasno, da ko rečemo sodbe je treba spoštovati, lahkso smiselno mislimo le sodbe je treba upoštevati. ker se upoštevanje sodb je mogoče doseči pod prisilo. 🙂 a ti ne potegne? LOLOLOLOLOL tako da nesmiselno je govoriti, da je do sodb treba imeti nek pozitiven odnos, ker v to se človeka itak ne da prisiliti. 🙂

          tako da kdo je tu veliko ne malo butast? LOLOLOLOLOLOLOL

          “Je pa res, da ti je uspelo, potem ko si se zakopal v lastno blato, premakniti se od trditve, da sta besedi spoštovanje in upoštevanje v pravnem kontekstu absolutni sopomenki, do tega, da zdaj svojo prvotno trditev relativiziraš in praviš, da nista vedno sopomenki.”

          LOLOLOLOLOLOLOLOLOLOLOL… saj se nisem. še vedno gre za to, da sta v določenem kontekstu nujno sopomenki. LOLOLOLOLOL gre za to, da se lahko beseda spoštovati uporablja v različnih kontekstih in na osnovi teh različnih kontekstov je odvisno, ali sta v nekem kontekstu nujno sopomenki ali sploh nista ali pa celo oboje, torej v določenih kontekstih je mogoče besedo spoštovati uporabiti v smislu upoštevati ali pa v smislu imeti nek pozitiven odnos do nečesa. LOLOLOLOLOL pa tebi se je res pamet skisala. LOLOLOLOLOLOLOL

          skratka, preberi si še enkrat tale moj komentar, če ga še nisi: LOLOLOLOLOLOLOLOLOLOL

          “vsem, ki stvari ne razumejo, še zadnje pojasnilo: 🙂

          trditev “sodbo je treba spoštovati” lahko v osnovi (na podlagi SSKJ in uporabe jezika na sploh) strogo tehnično razumemo na dva načina:

          1. da imamo do sodbe zelo pozitiven odnos zaradi njene moralno utemeljene veljave, vrednosti

          ali

          2. da moramo sodbo upoštevati, se je držati

          v praksi pač razumevanje pod točko 1. ni smiselno, ker kot so že nekateri ugotavljali, nekoga ne moremo prisiliti v to, da ima do sodbe zelo pozitiven odnos zaradi njene moralno utemeljene veljave, vrednosti.

          ostane nam torej razumevanje pod točko 2., ki je seveda edino smiselno, saj lahko nekoga prisilimo v to, da sodbo, zakone, pravo upošteva, torej, da se jih drži. 🙂 smiselno je zato, ker cilj prava in pravna države ni v tem, da bi vsi do sodb sodb ali prava nasploh imeli zelo pozitiven odnos zaradi njene moralno utemeljene veljave, vrednosti, ampak je bistveno le to, da se sodbe, zakoni itd. upoštevajo, torej, da se jih drži.

          in to je vsa znanost. kdor tega ne razume, pač ne razume in očitno tega nikoli ne bo razumel in bo pač vsakič, ko bo nekdo, ki to razume pravilno napisal npr. da je potrebno sodbe spoštovati, nalagal kup neumnosti. :)”

          LOLOLOLOLOL…človek res, od tvoje neumnosti bom še umrl od smeha. LOLOLOLOLOL

          • Ladko,
            kaže, da se ti je od spoznanja, da nisi TI tisti, ki bo določal, kdaj sta in kdaj nista spoštovanje in upoštevanje sopomenki in kdo bo spoštoval in upošteval, kdo pa samo upošteval sodbe in sodišča, ne da bi jih spoštoval, preprosto zbledlo 🙂

            Upam, da boš ob tem spoznanju nehal vsiljevati svojo maksimo “seveda je treba vsako sodbo spoštovati, ker s tem se spoštuje tudi pravna država,” saj gre za čisto navaden, vsebinsko prazen larifari.

          • @človek, LOL… seveda nisem jaz tisti. 🙂 jaz sem samo tisti, ki se je glede tega izobrazil in poučil, z razliko od tebe, ki se pač nisi in imaš glede tega torej hude probleme. 🙂 to določa pač najprej uporaba jezika kot taka, potem pa stroka, ki odloča o tem, katera uporaba je ustrezna in katera ni. 🙂

            meni uporaba besede spoštovati v različnih kontekstih seveda ne dela težav. pri tebi je pa problem že to, da v osnovi sploh nisi vedel, da beseda spoštovati lahko pomeni tudi upoštevati in sem ti moral to dokazovati z SSKJ. in v tem je bil vir vseh tvojih težav, da bi vse skupaj razumel. 🙂

            tako da me veseli, da sem te vsaj uspel izobraziti do te mere, da zdaj vsaj veš, da lahko beseda spoštovati pomeni tudi upoštevati. 🙂 za kaj več, ti je pač očitno zmanjkalo intelektualnega potenciala, ali pa se samo pretvarjaš, ker ti je pač težko priznati, da vsega skupaj sploh nisi razumel. 🙂

            glede “maksime”, kot ji ti praviš, da je spoštovanje sodb (v smislu upotevanja le teh, da se razume) eden izmed pogojev zagotavljanja pravne države, je pa spet vse jasno. seveda tistemu, ki se na pravo kaj spozna oz. ki je dovolj inteligenten, da osnovne stvari razume. 🙂 ker če se sodbe ne bi Spoštovale (v smislu upoštevale), torej izvrševale, potem pravo ne bi imelo nobenega učinka in če pravo nima nobenega učinka, potem tudi pravne države ni. 🙂 pravo ima namreč učinek ravno takrat, kadar se sodbe upoštevajo, torej izvršujejo. izvršujejo se pa lahko tako prostovoljno, kot prisilno. 🙂

            in da se razumemo. to seveda ni edini pogoj, da pravna država obstaja, da ne bi ti s svojimi “kurjimi možgani” spet kaj narobe razumel in bi ti moral potem spet stvari dva dni pojasnjevati. 🙂

  24. ..viš seljaćina in debilko aladar..če bi ti kot prvo sploh poznal ta konkretni govor, kar pa je vidno, da ga ne..bi videl, da je jasno in zelo koncizno argumentiral in pojasnil..

    ..zakaj in kako ju ne uporablja kot sopomenki..

      • ..sem in sem spet ugotovil, da si debilko , ki vleče v sopomenskost moralno in etično ozadje pojma spoštovanja, ki rabi za udejanjenje, svobodno voljni in hoteni pristanek..

        ..s pojmom upoštevanja, ki mu je za uveljavitev, dovolj že prisila..

  25. vsem, ki stvari ne razumejo, še zadnje pojasnilo: 🙂

    trditev “sodbo je treba spoštovati” lahko v osnovi (na podlagi SSKJ in uporabe jezika na sploh) strogo tehnično razumemo na dva načina:

    1. da imamo do sodbe zelo pozitiven odnos zaradi njene moralno utemeljene veljave, vrednosti

    ali

    2. da moramo sodbo upoštevati, se je držati

    v praksi pač razumevanje pod točko 1. ni smiselno, ker kot so že nekateri ugotavljali, nekoga ne moremo prisiliti v to, da ima do sodbe zelo pozitiven odnos zaradi njene moralno utemeljene veljave, vrednosti.

    ostane nam torej razumevanje pod točko 2., ki je seveda edino smiselno, saj lahko nekoga prisilimo v to, da sodbo, zakone, pravo upošteva, torej, da se jih drži. 🙂 smiselno je zato, ker cilj prava in pravna države ni v tem, da bi vsi do sodb sodb ali prava nasploh imeli zelo pozitiven odnos zaradi njene moralno utemeljene veljave, vrednosti, ampak je bistveno le to, da se sodbe, zakoni itd. upoštevajo, torej, da se jih drži.

    in to je vsa znanost. kdor tega ne razume, pač ne razume in očitno tega nikoli ne bo razumel in bo pač vsakič, ko bo nekdo, ki to razume pravilno napisal npr. da je potrebno sodbe spoštovati, nalagal kup neumnosti. 🙂

  26. janša je rekel nekaj v smislu: sodbo moram upoštevati, ne morem je pa spoštovati.
    ==============
    Janša bi moral torej reči: sodbo moram spoštovati, ne morem je pa spoštovati.
    In potem bi se mu ves svet smejal, ga imel za norca, tako kot Aladarja.

    • ja, točno to!!! lahko bi to rekel in bi s tem izpadel še bolj pameten, ker bi izjavi dal neko dvoumnost, ki bi jo lahko razumeli le dovolj izobraženi. ne-umni ljudje bi pa iz sebe delali norca v smislu, poglejte to janšo, kako je sam s sabo v kontradikciji. 🙂

      tako da tisti, ki je glede tega izobražen, bi tako izjavo povsem razumel, ker bi se zavedal, da ima beseda spoštovati v tem kontekstu lahko dvojni pomen. 🙂

      mimogrede, ravno to sem trdil že v enem prjšnjih komentarjev. 🙂

      • Bravo. Zdaj vsi vemo s kom imamo opravka. Mislim da boš težko našel sogovornika še tukaj na tem portalu.

        • ja, to mi je jasno. nivo sogovornikov je preveč nizek. 🙂 mislim, res neverjetna stopnja neizobraženosti. in ko jim hočeš kaj pojasniti, se jim zdi še fajn, da poskušajo iz tebe delat norca. ha ha ha ha… ignoranca na kubik!

      • argentina s tem nima nič. ker ne gre samo za to, da so nevedni, ampak niti niso sploh dovolj pametni, da bi razumeli, ko jim stvari pojasniš. 🙂 življenje v argentini lahko res povzroči to, da pozabiš, kako se jezik govori, ne more te pa narediti ne-umnega. 🙂

Comments are closed.