Spopad za Družinski zakonik

Če smo poleti prvič slišali izjavo poslanca SD Dušana Kumra o decembrskih predčasnih volitvah in so bile predčasne volitve nedolgo tega tudi dejansko razpisane, se je pred tednom dni tudi dejansko začela volilna kampanija. Tematika, ki je bila v ospredju praktično ves čas mandata odhajajoče vlade, in ki bo krojila tudi tokratne volitve, je Družinski zakonik.

Ko je decembra leta 2009 minister dr. Ivan Svetlik ob predstavitvi Družinskega zakonika izjavil, da predlog v ničemer ne zmanjšuje pomena tradicionalnih družinskih oblik, temu niso sledile analize ali študije na temo analize posledic, ki jih za seboj potegne morebitna uveljavitev Družinskega zakonika in predlagana izenačitev pojmovanja poroke med možem in ženo z istospolnimi porokami.

Zato je ob presoji političnih strank in njihovih programov, na mestu trezen premislek o tem, kakšni so dolgoročni vplivi uveljavitve zakona in kaj dejansko pomeni razširitev pojmovanja poroke , ter kako se politične stranke opredeljujejo do teh vplivov.

Ali Družinski zakonik res ničesar ne jemlje?

Z ministrom Svetlikom je soglašal poslanec LDS mag. Borut Sajovic, ki je letos avgusta ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti pobude za referendum o Družinskem zakoniku izjavil, da tradicionalna družina z zakonikom ni prizadeta. Podobno trdijo v ostalih strankah levice, to je v strankah SD, LDS, Zares in DeSUS.

Ali torej Družinski zakonik res ničesar ne jemlje? Ali lahko verjamemo zagovornikom zakona? Da temu ni tako, kaže analiza, ki jo je naredila ameriška organizacija Family Research Council (Svet za raziskovanje družin). V dokumentu, ki govori o škodljivih posledicah istospolnih porok na družbo, so definirali deset negativnih efektov, ki se bodo pojavili na dolgi rok, in tudi takih, ki bodo takoj vidni.

Da zakon prinaša spremembe, ki niso dobre za Slovenijo, so vseskozi trdile stranke desnice. SLS je že decembra 2009 opozorila, da predlog novega Družinskega zakonika že v osnovi razvrednoti družino in poskuša na novo opredeliti osnovno dojemanje družine kot temeljne družbene celice. Podobno so v SDS trdili, da je razvrednotenje zakonske zveze, kot tudi pojma družine očitno samo sebi namen. V NSi so februarja 2010 izjavili, da je družina zelo ogrožena, da zakon ne prinaša nobenega napredka pri zaščiti družine, pač pa jo ponižuje.

Ali so novi finančni privilegiji upravičeni?

Prvi takojšnji negativni vpliv je povezan z novimi finančnimi privilegiji. Da gre predlagateljem zakona dejansko za to, da bi nekaj jemali, pritrjujejo že sami zagovorniki.  Že junija 2008 ob Paradi ponosa so v MLD, podmladku LDS, zapisali, da »partnerja nimata socialnih, pokojninskih, invalidskih in podobnih pravic in dolžnosti, ki sicer izhajajo iz  partnerske zveze«.

Dodatno so zahtevali še »pravice iz pokojninskega zavarovanja«, kot je vdovska pokojnina, »da bo imel partner pravico do zdravstvenega zavarovanja in socialnega zavarovanja v primeru nezaposlenosti«. Poleg naštetih ugodnosti, ki jih zahtevajo, so tu še ostale zahteve in pričakovanja. Tu so dodatne zahteve za delodajalce, kot so dodatni dopusti za nego, poroke in selitve, tu so še bolniške in to v skupini bolj rizičnih oseb, potem so tu še manjši davki zaradi dediščin. Te dodatne finančne ugodnosti bodo povečale stroške države in gospodarstva. Pričakujemo pa, da se posredno, finančna sredstva za naravne družine ne bodo zniževale.

Sprememba vrednot pred novim zagonom

Napoved Zorana Jankovića, da bo v Sloveniji spremenil vrednote ni nič novega. Že kot župan mesta Ljubljane je v preteklih letih več kot 100.000,00 € namenil za organizacije homoseksualnih aktivistov. Da se s spremembo vrednot strinja, je potrdil tudi dr. Gregor Virant, ki je dejal, da »naj si vsakdo svoje življenje organizira, kakor sam hoče, dokler s tem ne škoduje drugemu«.

Gre za več hitrih negativnih efektov uveljavitve Družinskega zakonika. Prvi vpliv je posredno razvrednotenje naravne družine. Drugi takojšnji negativni efekt je sprememba poučevanja v šolah. To pomenil, da se bo v šolah učilo, da je poroka med možem in ženo enakovredna istospolni poroki. To bo vplivalo na učitelje, ki bodo morali učiti po zakonu in ne tako, kot dejansko živijo družinsko življenje. Drugo so učenci, ki bodo morali sprejeti drugačno definicijo zakonske zveze, ali pa bodo ožigosani ali slabše ocenjeni.

Tretji takojšnji negativni efekt je omejevanje verske svobode in ugovora vesti. Organizacije, ki definicije ne bodo priznale bodo zato izgubile pravico do določenih sredstev ali pa bodo glede določenih državnih sredstev močno prikrajšane. Prav tako bodo posamezniki ali organizacije lahko omejeni pri dostopu do določenih objektov ali do izvajanja določenih socialnih programov.

Še drugi dolgoročni vplivi

Če stranke politične levice, dr. Gregor Virant in Zoran Janković o kakšnih dolgoročnih vplivih na področju družine ne govorijo, je na desnici drugače. Poslanec SDS France Cukjati je pravilno ugotovil, da se pri spoštovanju zakonske zveze začne demografska slika.

Analiza kaže še na druge negativne efekte, ki se bodo pokazali na dolgi rok. Le-ti so: manj ljudi se bo poročilo, kar bo pomenilo večjo nestabilnost za otroke, manj ljudi bo monogamnih in zvestih, manj otrok bo odraslo ob poročenem očetu in materi, ter manj otrok bo zraslo brez očeta. V stranki NSi  so letos januarja zato pravilno zapisali, da družina nudi najboljše okolje za zdrav razvoj otrok in da več, kot je takih družin, boljša je prihodnost naroda.

Če je šla stranka NSi tu še najdlje in si je zadala za cilj dolgoročno družini prijazno politiko, so tudi takšne izjave zelo na mestu.  Dosedaj smo v Sloveniji namreč slišali o demografiji in finančnih ugodnostih, ki so seveda na mestu, o drugih pomembnih vidikih s strani politikov  pa manj. Vendar je zaradi krize pričakovati v družbi še večje premike v dojemanju vloga očeta na razvoj otroka ter na dojemanje blagodejnega vpliva, ki ga je deležen otrok, ki raste ob poročenem očetu in materi. S tem pa se tudi političnim strankam odpirajo nova vrata možnega delovanja.

Na potezi smo volilci

Na dan volitev bomo političnim strankam izstavili račun. Tudi za Družinski zakonik. Dosedaj so se za dobro družine izpostavile stranke SDS, SLS in NSi. Priznati jim je potrebno, da so se odgovorno zavzele za volilce, ki so jim vrednote družine pomembne.

Na nas volilcih je, da se opredelimo tudi glede Družinskega zakonika in glede posledic, ki jih prinaša s seboj. Na nas je, da se ne odločimo zaradi morebitne čustvene razburjenosti, efekta ali zaradi morebitne pomankljive presoje. Na nas volilcih je, da besede presodimo v modrosti, to je mirno, neobremenjeno in brez notranjega strahu, ko le pogledamo ali besede držijo in presodimo, kakšne so dejanske dolgoročne posledice, ki bi jih prinesla morebitna uveljavitev zakona.

Foto: frc