Spomin, jaz in ustvarjalnost

S temi besedami bi lahko opredelili majska »Razmišljanja in razgovori v Mohorjevi«, ki so redna mesečna kulturna srečanja v Nazorjevi ulici v Ljubljani. Vodi jih filozof dr. Bojan Žalec. Tokratni gost je bil dr. Andrej Capuder, član evropske Akademije znanosti in umetnosti, književnik, prevajalec, univerzitetni profesor, politik in diplomat. Povod za pogovor je bila njegova knjiga Henri-ja Bergson-a, INTUICIJA IN MISEL, ki je že leta 2008 izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Okoli trideset udeležencev teh pogovorov je z zanimanjem prisluhnilo Capudrovim razmišljanjem o tej knjigi, ki nekako zaokroža njegova besedila o eksistencialni filozofiji. Bergsonizem je bil poleg Danteja in francoske književnosti, Capudrova miselna rdeča nit njegovega ustvarjalnega opusa, ki je kot navdih in razgled zorela desetletja dolgo in se končno opredmetila v pričujoči monografiji o velikem francoskem filozofu.

Knjiga je nastajala razmeroma dolgo in je zelo kompleksna, tu in tam tudi za filozofa dokaj zahtevna. Razgrinja Bergsonovo kozmologijo časa, kjer je kronos mehanska paradigma, kairos kot milostni trenutek, pa pooseblja večnost. Knjiga ima okoli 400 strani in stane 30 €, iz likovnega vidika pa je zelo posrečeno dovršena. Izčrpno in tehtno spremno besedo je napisal slovenski metropolit nadškof Anton Stres. Knjiga ima dva glavna poglavja: v prvem je opredeljena Bergsonova filozofska doktrina, v drugem delu knjige pa je opisano področje etike, religije in morale, kjer je med drugim predstavljena zanimiva razlika med statično in dinamično religijo, kar je aktualno še danes. »Bergsona odlikujeta poglobljenost in zbranost, saj ga v filozofskih razpravah sploh ni bilo mogoče zmesti, ali spraviti v zadrego«, je v pogovoru strastno poudaril gost Capuder, ki ni pozabil izpostaviti, da iz knjige prepričljivo močno vihari filozofova navezanost na fundamentalizem misli Danca Kierkegaarda. Hkrati pa je knjiga tudi pomembna prelomnica v slovenski filozofski prevajalski tradiciji, ker razbija značilno slovensko nagnjenje k faktologiji, kar pomeni pretirano slovensko vrtičkarstvo in opredaljčkanje. Za Capudra, tej slovenski grdi razvajenosti faktologije, Bergsonova filozofija gotovo deluje kot blagodejni strup.