Avtor: Stanislav Kovač. Vir: Finance. Kaj v resnici dela glavni favorit za ljubljanskega župana?
Zoran Janković je po velikem političnem porazu v državnem zboru napovedal vrnitev na čelo Ljubljane. Ker Janković na predvolilnih plakatih z nasmehom znova sporoča, da še naprej dela, se postavlja vprašanje, kaj v resnici dela.
»Če kaj obvladam, so to investicije«
Janković je pred šestimi leti v svojem programu za Ljubljano z nasmehom obljubil 22 predvolilnih projektov, od katerih je njegovo županovanje daleč najbolj zaznamoval medijsko odmeven in ekonomsko potraten projekt Stožice.
Finance so imele oktobra 2007 intervju z Jankovićem in mu postavile vprašanje o financiranju Stožic: »Kako boste zagotovili, da cena ne bo vzhajala, kot se nam rado zgodi pri avtocestnih predorih?« (Intervju: Zoran Janković po prvem letu županovanja Ljubljani)
Janković je odgovoril: »Z dobrim projektom, dobrim nadzorom in predvsem z izkušnjami s področja investicij. Če kaj obvladam, so to investicije.«
Napihnjeni balon: z 81 na 120 milijonov evrov
Marca 2008 je mestna občina Ljubljana (MOL) za zasebnega partnerja športno-trgovskega centra Stožice izbrala podjetje Grep , ki je za vstop v javno-zasebno partnerstvo ponudilo 81 milijonov evrov, vsoto, ki jo je MOL vložil v javni del Stožic.
Janković si je nekaj mesecev pred tem, oktobra 2007, na tiskovni konferenci sam postavil glavno merilo učinkovitosti gradnje Stožic: »Trdno sem prepričan, in za tem stojim, da pri gradnji športnega parka Stožice mesto ne bo imelo nobene finančne obveznosti.« (Dnevnik, 2. oktobra 2007)
Na koncu so se stroški gradnje javnega dela Stožic napihnili po vzoru avtocestnih gradenj in poskočili s prvotno predvidenih 81 na 120 milijonov evrov ali skoraj za polovico (39 milijonov evrov), ki jih je moral MOL doplačati Grepu iz proračuna.
Janković ni učinkovit menedžer
V ekonomiji drži temeljno načelo učinkovite in gospodarne porabe sredstev (tudi sredstev občine in davkoplačevalcev): z vloženimi sredstvi je treba doseči maksimalen učinek, in nasprotno, investicija mora biti izvedena z minimalnimi vloženimi sredstvi.
Če bi bil Janković zares učinkovit in gospodaren menedžer, ki resnično obvlada investicije, potem bi moral javni del Stožic zgraditi s prvotno vloženimi 81 milijoni evrov sredstev, in ne 120 milijoni evrov, kolikor je končna napihnjena vrednost investicije.
Čeprav je gradnja stadiona v Stožicah popolnoma razblinila mit o učinkovitem in gospodarnem menedžerju Jankoviću, številni vplivneži na čelu s Francetom Bučarjem Jankovića še vedno kujejo v zvezde.
Stožice so investicijska polomija
Ostro kritiko največjega Jankovićevega investicijskega projekta je junija 2010 javno izrazil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec: »Čudno se mi zdi, da se neki projekt, kot je ta stadion, pričenja graditi in izvajati, še preden je zaprta finančna konstrukcija. In v tem pogledu se seveda ne morem strinjati z investitorji, da se potem, ko se ugotovi, da je finančna konstrukcija zaprta, nemudoma to pojavi kot problem, ki pa naj ga rešuje ena banka ali več.« (Dnevnik , 9. junija 2010)
Povrhu vsega je Janković novembra lani v oddaji Pogledi Slovenije (10. novembra 2011) prostodušno priznal, da je pri vodstvu NLB lobiral za kreditiranje komercialnega dela Stožic, kar je v nasprotju s sprejetim kodeksom korporativnega upravljanja OECD , katerega članica je Slovenija.
Na koncu je bil MOL izdan račun v višini 39 milijonov evrov, slovenske banke na čelu z NLB pa so Grepu za komercialni del Stožic odobrile 115 milijonov evrov zelo tveganih bančnih posojil ob pogoju, da mora Grep zagotoviti 30 milijonov evrov dodatnega lastnega kapitala.
Tajnikar navdušen nad stožiško polomijo
Ekonomist Maks Tajnikar, ki se rad pohvali s članstvom v KučanovemForumu 21 , katerega ustanovitveni član je tudi Janković, je tisti medijsko vplivni ekonomist, ki v preteklosti ni varčeval z besedami hvale o stožiški investiciji.
Ko so poleti 2010 potekale javne polemike, ali naj se slovenske banke na čelu z NLB spustijo v kreditiranje izredno tveganega zasebnega (trgovinskega) dela Stožic, je Tajnikar pel hvalnice komercialnemu delu projekta, češ da bo to eden izmed največjih trgovinskih centrov v južni Evropi: »Novinarji ste prepričani, da so Stožice slab projekt. Jaz pa mislim, da je to dober projekt.« (MMC RTVSLO, 24. julija 2010)
Čeprav gre po Tajnikarjevem mnenju za oh in sploh super projekt, Grepu do danes ni uspelo na celem planetu Zemlja najti niti enega samega investitorja za dokapitalizacijo, gradnja zasebnega dela zato že več mesecev stoji, v ponedeljek pa so Finance poročale o prvi veliki žrtvi nasedle stožiške investicije – Energoplanu , ki je med največjimi lastniki Grepa.
Mramor žura v Stožicah
Dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani (EF) Dušan Mramor je drugi veliki Jankovićev občudovalec, ki je lani jeseni v sodelovanju s predsednikom alumni kluba Jankovićem v Stožicah priredil mega žur za vse generacije študentov EF. Mramor je Jankovića gostil tudi kot glavnega gosta na novoletnem žuru EF.
Namesto da bi Mramor kot profesor poslovnih financ na fakulteti pripravil svarilna predavanja za vse generacije ekonomistov o Stožicah kot »case studyju« negativnega zgleda financiranja investicij, je skupaj z Jankovićem vabil v taiste Stožice in tako promoviral nekaj, čemur bi se morali ekonomisti najbolj izogibati.
Nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi Mramor Jankovića zdaj povabil še predavat o Stožicah. Pod Mramorjevim vodstvom je namreč EF organiziral že vrsto populističnih in škandaloznih predavanj, od propadlega tajkuna Bineta Kordeža do Marjana Kramarja, ki je v času vodenja NLB dal Kordežu na »dobro ime« posojilo za prevzem Merkurja , račune pa danes plačujemo davkoplačevalci.
Mencinger hvali simbol poteptanih delavskih pravic
Ekonomist Jože Mencinger je tretji iz skupine medijsko izredno vplivnih ekonomistov, ki se do tal priklanjajo Jankoviću. V nedavni izdaji časopisa MOL se je med drugim navduševal tudi nad projektom Stožice in hvalil županovo »socialno občutljivost«.
Da so prav Stožice značilen primer dela v nemogočih razmerah, je februarja 2010 v oddaji 24ur na POP tv povedal sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac: »Ta objekt bo nekoč Ljubljani in Ljubljančanom v ponos. V resnici pa bo predstavljal spomenik poteptanih temeljnih človekovih pravic ljudi, ki so ga gradili dan in noč, v mrazu in snegu za človeka nedostojno plačilo.« (Sindikati: Stožice bodo spomenik poteptanih človekovih pravic!, 24ur, 11. februarja 2010)
Samooklicanega levičarja Mencingerja ni sram, da neoliberalnega Jankovića povzdiguje v »socialno občutljivega« politika, čeprav so po mnenju sindikatov ravno Stožice sramotni simbol poteptanih temeljnih človekovih pravic gradbenih delavcev. Socialna občutljivost pa taka!
Kdo je večji nelevičar: Janković, Štrajn, Türk ali Kučan?
Kljub teptanju človekovih pravic gradbenih delavcev pri projektu Stožice se je neoliberalni Janković pred volitvami meni nič tebi nič razglasil za največjega levičarja v državi. Pričakovali bi, da bi slovenski levičarji ob tem zagnali vik in krik ter neoliberalnega Jankovića nemudoma naskočili prek glavnih medijev, ki jih nadzorujejo. Zgodilo se seveda ni nič, saj so sicer vreščavi levičarji na čelu z Darkom Štrajnom pridno (beri hinavsko) molčali.
O stožiški polomiji danes neetično molči tudi predsednik Danilo Türk, ki od vseh zahteva etično in moralno ravnanje, samo do Jankovića je neetično popustljiv. Türk je Stožice hvalil z neetičnim slavospevom, da gre za »zelo dober primer razvoja prestolnice in da projekt kaže na to, da gre Ljubljana dinamično naprej« (Dnevnik, 13. avgusta 2009).
O stožiški polomiji molči celo Jankovićev vplivni politični lobist Milan Kučan. V lanskem predvolilnem intervjuju za RTV Slovenija je Kučan v vsem branil in goreče zagovarjal Jankovića, le na vprašanje o izvedbi projekta Stožice je zavrnil odgovor in rekel, da tega pa ne bo komentiral (glej MMC RTV SLO, 25. oktobra 2011).
Večkrat nagrajeni menedžer, kje so appli?
V današnjem globaliziranem svetu nacionalni nosilci razvoja niso gore betona v podobi Stožic, brcanje žoge in trgovina, ampak izvozna podjetja visoke tehnologije, ki jih v svetu najbolj simbolizira Apple . Iz ust politika Jankovića ne prihajajo besede računalnik ali tablični računalnik, kaj šele nanotehnologija ali biotehnologija, ki so sinonim za tehnološki razvoj.
Janković se po šestih letih županovanja kot nekdaj večkrat nagrajeni menedžer za čuda ne hvali z novimi tehnološkimi parki in uspešnimi tehnološkimi podjetji v Ljubljani, ki bi nastali pod njegovo vladavino. Namesto tega se kiti z megalomansko naložbo v beton, ki simbolizira življenje prek javnofinančnih in gospodarskih zmožnosti celotne družbe.
Armada naših »uglednih« ekonomistov, od maksov tajnikarjev, dušanov mramorjev do jožetov mencingerjev, ki redno dežurajo v vseh glavnih medijih v državi, o vsem tem ni niti pisknila, ampak je Jankoviću raje skupno zaploskala.
Janković še kako dela – dolgove!
Največja Jankovićeva naložba Stožice razkriva pravi obraz ljubljanskega županskega kandidata, ki je v resnici neučinkovit menedžer in socialno neobčutljiv politik. Stožice tudi dokazujejo, da sploh ni levičar, kaj šele največji levičar v državi, ampak pravi neoliberalec!
Janković se na predvolilnih plakatih hvali, da še naprej dela, ravno tako pa tudi tvita pod imenom ZoranDela. Stožiška naložbena polomija in nakopičeni dolgovi MOL so pokazali, kaj Janković v resnici dela: zgrešene naložbe v gore betona in dolgove, ki jih bodo morali odplačevati rodovi davkoplačevalcev.
