V petek, 27. maja 2022, smo Državni svet RS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Društvo katoliških pedagogov Slovenije organizirali posvet Kako v šoli spodbujati razvoj narodne in nacionalne identitete pri mladih? Posvet je bil v prostorih Državnega Sveta RS od 10. do 13. ure.
Pobuda za posvet je bila podana na 3. mednarodni konferenci Vzgoja za ljubezen do domovine in države (2021).
Alojz Kovšca: Kje smo skrenili s poti v ponosno slovenstvo in zašli v nekakšno nepriznavanje in zatajevanje korenin?
V vabilu na posvet je predsednik DS Alojz Kovšca zapisal: »Obdobje šolanja ima v oblikovanju narodne in nacionalne identitete otrok in mladostnikov izjemno pomembno vlogo, saj šola vzgaja in razvija odnos ter kompetence posameznika tudi na tem področju.«
Izhodišče posveta je bilo vprašanje, ki se je v DKPS pojavilo po vsaki od treh mednarodnih konferenc Vzgoja za ljubezen do domovine in države (2019, 2020 in 2021): Kaj bi bilo treba v sistemu vzgoje in izobraževanja še narediti, dopolniti ali spremeniti, da bi mladim bolj pomagali pri oblikovanju nacionalne in narodne identitete?
V uvodnem nagovoru se je Kovšca vprašal, kje smo v minulih 30 letih po osamosvojitvi skrenili s poti in nas namesto v ponosno slovenstvo pripeljali v nekakšno zatajevanje in nepriznavanje korenin in svoje identitete. Posvetu je zaželel dobre rezultate in zavezo za nove korake, ki jih je treba v sistemu vzgoje in izobraževanja še narediti, dopolniti ali spremeniti, da bi mladim bolj pomagali pri oblikovanju nacionalne in narodne identitete.
Ministrica dr. Simona Kustec je v svojem nagovoru znova in jasno povedala, da nikoli ni bilo dileme, ali vzgojo mladih za domovino potrebujemo ali ne, velika dilema stroke pa je, kako jo postaviti v izobraževalni in vrednostni sistem šolanja. Ker smo pred vrati globalnega kaosa, je nujno treba graditi temelje slovenske identitete.
Predavatelji o dokumentu UNESCO o vzgoji za prihodnost, izobraževanju in vlogi učiteljev
P. dr. Silvo Šinkovec je predstavil prenovljen UNESCO-v dokument o vzgoji za prihodnost, iz katerega veje spoznanje o nujni etični prenovi in novi pravičnosti za vse. Za šole je Vzgojni načrt lahko okvir, vendar bo znotraj tega šola lahko dala učencem te temelje le s pomočjo predanih učiteljev.
Predavatelja dr. Borut Holcman in dr. Dejan Hozjan sta spregovorila o izobraževanju učiteljev, ki so najbolj odgovorni za prenašanje vrednot in izobrazbe. Izobrazba ne sme biti le faktografsko poznavanje podatkov, pač pa umevanje pomena in duha. Kako pomembna je človeku domovina, vez z identiteto in usmeritev, ki jo dajejo klasiki, t. i. elite – izobraženi močni posamezniki.
Svoj pogled na vlogo učitelja so iz svojih praktičnih izkušenj orisali prof. Andrej Bartol iz ŠKG Ljubljana, prof. Rok Kastelic, geograf iz Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana in mag. Darja Barborič Vesel iz OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani. Vsi so poudarili, da je učitelj tisti, ki ima znanje, ustvarjalno moč in karizmo, s katero lahko ustvari čudeže, zaneti ogenj interesa in položi semena domovinske ljubezni v še tako nezainteresirane otroke. Ni pa vseeno, ali so mu programi, kurikul in učni narti pri tem v pomoč ali ga utesnjujejo.
S tem spoznanjem smo posvet zaključili. Konkretni poudarki za naše nadaljnje prizadevanje v DKPS so ostali:
– pomen znanja – v učnih načrtih zgodovine naj se ustrezno umestijo osnovne informacije o osamosvojitvi in samostojnosti države Slovenije, podatki o njeni zgodovini in pravnih temeljih;
– pomen izobraževanja učiteljev za ustvarjalnost in srčnost pri poučevanju predmetov Domovinska vzgoja v srednjih in Državljanska in domovinska vzgoja ter etika v osnovnih šolah;
– pomen doživetja za vzgojo otrok in mladih za domoljubje.
