Spletni vprašalniki in »novi obrazi«

46
Foto: Flickr
Foto: Flickr

Nedavno je Delo (prosim, ne sprašujte me, zakaj ga še vedno berem) objavilo interaktivni vprašalnik za evropske volitve, ki naj bi volivcu pomagal najti stranko, najbližjo njegovim stališčem. Verodostojnost vprašalnika je precej okrnjena, saj je SDS zavrnila sodelovanje. Najbrž zaradi dolgoletne fajde, ki ga bije s tem časopisom. Morda pa tudi iz notranje težnje po demokratičnem samoomejevanju, zaradi katerega vsakič, ko ji v anketah kaže dobro, stori vse, kar je v njeni moči, da slučajno ne bi dobila kakega novega volivca in tako ostala lepo zasidrana okoli svojih 25 %.

Kljub temu sem izpolnil vprašalnik in obnemel nad rezultatom. Stranka, ki je najbližja mojim stališčem, je – SNS. In to, reci in piši, s kar 94 %! Ne vem sicer točno, za odstotke česa gre; vprašalnik tega ne pojasni.

Zveni pa impresivno. Le 6 % mi manjka, da bi postal stoodstotni Jelinčičev klon. Iz zadrege mi je pomagala misel, da se tudi človek menda loči od šimpanza le po 3 % genoma …

Ko sem pogledal preostale rezultate, sem se še bolj zgrozil. Naslednja stranka, ki sem ji najbližje, je Zares, in sicer s 93 % (če ta zapis bere starosta slovenskih libertarcev Tomaž Štih, bo od veselja padel s stola, saj mi na družabnih omrežjih že dlje časa svetuje, naj se včlanim v Zares, kar sem doslej, kljub svoji naklonjenosti do luzerjev, prijazno odklanjal).

Pri naslednjem zadetku sem se počasi začel zavedati vse absurdnosti rezultatov. Zares je namreč drugo mesto delil z N.Si+SLS. Kako je kaj takega mogoče, razen v umu tistih, ki so Ljudmilo Novak že pripisali med Kocbekove naslednike (skupaj, verjetno, s papežem Frančiškom), mi ni prav jasno.

Arbitrarni seznam mojih domnevnih preferenc se je nadaljeval v podobno špasnem sosledju: precej visoko je kotirala še Piratska stranka, nekoliko nižje pa so se ena ob drugi gnetle stranke slovenskega mainstreama – Državljanska lista, Šoltes, SD in Konkretno (ki prejme, v precej hudi konkurenci, nagrado za najbolj butasto ime slovenske parlamentarne zgodovine).

Obliž na mojo omajano politično identiteto: kot najbolj oddaljeni stranki mi je vprašalnik določil PS in Združeno levico. Počutil sem se olajšanega, kljub dejstvu, da me je z Janković-Mencingerjevo karavano še vedno družilo 85 %, z demokratičnimi leninisti pa 75 % neznanih enot soglasja. Odločil sem se, da bom to interpretiral tako, da imamo v Sloveniji, kljub vse globlji razklanosti, še vedno precej visoko stopnjo političnega soglasja.

Lahko pa bi interpretiral tudi drugače.

Recimo, da so tovrstne ankete nesmiselne. Prvič ker so vprašanja, na katera sem moral odgovarjati, bodisi irelevantna bodisi neumno zastavljena. In drugič, ker je pametnih ljudi, ki bi svoje volilne preference izbirali na tak način, z izpolnjevanjem vprašalnikov, približno toliko kot tistih, ki si tako izbirajo življenjskega sopotnika.

Seveda so tovrstni vprašalniki predvolilna folklora. Če je narejena kakovostno, kot je npr. evropski Electio2014, lahko celo pomagajo pri ozaveščanju volivcev. Če je narejena šlampasto, kot smo vajeni pri slovenskem žurnalizmu, ima podobno vrednost kot razni spletni kvizi v stilu »Which “Friends” Character Are You?«.

Kljub temu pa se velja ustaviti in premisliti, zakaj so ti vprašalniki v veliki meri irelevantni. Res zato, kot pravijo ciniki, ki nas hočejo prepričati o ničevosti politike, ker so programi strank vredni toliko kot papir, na katerem so napisani?

Ne. Programi so pomembni. Vredni so več od papirja – ker jih ne najdemo le na papirju. Tudi zgolj v voting record, tj. seznamu preteklih glasovanj ne. Program so namreč tudi zaveze, dane volivcem, vrednote, ki jih razglašajo stranke, politike, za katere se javno zavzemajo. In tisti nenapisani »drobni tisk«, ki ureja njihovo medsebojno hierarhijo in ki ga lahko razberemo le, če spremljamo politično dogajanje in se trudimo, da razumemo dinamično gibanje meja med možnim in neuresničljivim.

Izbira političnih predstavnikov je zapleten proces. Mnogo bolj zapleten od vprašalnikov in računanja v odstotkih skladnih odgovorov. A hkrarti bolj enostaven.

Bolj zapleten, ker je odvisen od številnih faktorjev. Program je le eden od njih. Tu je še značaj kandidatov, karizma voditelja, strankina retorika in diskurz, ki ga širi; njena sposobnost izvajanja kvalitetnih politik; predvsem pa kakovost njene kadrovske politike, kjer obstajajo velikanske razlike med primernimi profili ljudi na različnih položajih (od ministra se pričakuje drugačne kvalitete kot od državnih sekretarjev, od načelnikov upravnih enot spet drugačne, od direktorjev javnih zavodov zopet drugačne).

Vsaka politika je, v končni fazi kadrovska politika – postaviti prave ljudi na prava mesta. In nato vzpostavljati politike, ki omogočajo kakovosten nadzor nad njimi, ki spodbujajo odgovornost, ki preprečujejo prisesavanje raznoraznih interesnih skupin na javni denar, ki stimulirajo delavnost, inovativnost, sposobnost na vseh področjih. (Mimogrede: prav tu se skriva prednost večinskega sistema – v koalicijskih vladah je zaradi mnoštva različnih strank skoraj nemogoče jasno določiti odgovornost glede kadrovskih politik.)

Potem je tu še pragmatična razsežnost – sposobnost strank in posameznih izvoljencev, da se odzivajo na spremembe okoliščin; način, kako usklajujejo prožnost z načelnostjo; sposobnost sklepanja razumnih kompromisov; zmožnost določanja prioritet in njihovega prilagajanja razmeram. In nazadnje velikodušnost: razumevanje, da ne vladajo le zase in za svoje volivce, temveč za vse državljane.
In nazadnje – umazani del. Negativna propaganda, gnili kompromisi, ščitenje lojalnih zaveznikov, manipulacije, majhna in velika zavajanja.

Vse to je politika. Taka je, ker je manifestacija človekove narave in njegove sposobnosti vzpostavljanja vezi s soljudmi.
Natanko zato pa je, kljub vsej svoji zapletenosti, enostavnejša za dešifriranje, kot bi se zdelo na prvi pogled. Kar dela ta klopčič razumljiv, je možnost, da  redno, iz dneva v dan, spremljamo njegovo zapletanje in razpletanje.

Opazujemo, ocenjujemo, tehtamo okoliščine proti vrednotam, vrednote proti osebnim simpatijam, ekonomske politike proti kadrovskim potezam, izjave, ki jih slišimo na televiziji, z njihovimi učinki v naših življenjih. In na koncu odločimo. Tako na podlagi tega, kar smo imeli priložnost videti, kot na podlagi razumnih pričakovanj, ki jih lahko izpeljemo iz naših opazovanj.

Počnemo torej nekaj, kar smo vajeni iz vsakodnevnega življenja – ocenjujemo ljudi, s katerimi delimo skupni svet. Številne informacije, ki jih dobivamo od njih in o njih, neprestano, nagonsko predelujemo v mnenja in stališča. To počnemo s sofisticiranostjo, ki se je še sami ne zavedamo.

Zato je politični proces kot tak boljša metoda izbire kot vprašalniki. Iz podobnega razloga, kot je osebni stik najbrž še vedno boljša metoda za izbiro življenjskega partnerja kot na primer zapleteni spletni vprašalniki, prek katerih poteka sklepanje načrtovanih porok v sodobni Indiji.

Prav zaradi tega je demagoško navdušenje nad »novimi obrazi« tako globoko problematično. Kadarkoli smo namreč soočeni s popolnoma novo politično ponudbo, smo oropani resničnih vzvodov odločanja. Lahko da imajo nove sile simpatične, nemara celo poštene in kompetentne voditelje – mogoče tudi program, ki ga odobravamo. A to je le vrh ledene gore. Celoten mehanizem ocenjevanja, preverjanja in odziva na kritike, ki bi se moral polagoma vzpostavljati med politiki in njihovim dinamično se spreminjajočim volilnim telesom, prek posredovanja strank, civilne družbe in drugih vmesnih institucij, popolnoma propade. Volivec se znajde docela sam pred politično ponudbo, brez vsakršnega oprijemala, s katerim bi lahko sprejel pretehtano odločitev.

Bolj kot nove obraze bi morali zahtevati kakovostne, pluralne in neodvisne medije, da bi državljanom najrazličnejših nazorov omogočili čim bolj informirano in razčlenjeno spremljanje političnega dogajanja. Rečeno drugače: namesto iskanja vedno novih rešiteljev – kajti »novi obraz« je natanko to, modri in pošteni voditelj, ob katerem bomo lahko mirno zaspali, ker »bo že on poskrbel za vse« – bi se morali angažirati, da končno dobimo vzvode, ki nas bi ohranjali v čuječnosti. Ta je namreč predpogoj svobode.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


46 KOMENTARJI

  1. Mladi gospod, vaš tekst sporoča, da ste v veliki meri naivni, brez drže in brez resnih sklepanj o preteklosti in zgodovini. Da o ocenah sedanjosti ne govorim.
    Vi očitno verjamete kakemu Erjavcu, Jelinčiču ali pingvinom, da resno mislijo tisto kar govorijo…Ko SDS – LOGIČNO- odkloni sodelovanje z barabskim Delom, vi takoj začnete iskati črva, ki je povzročil to “nezaslišano” dejanje SDS….Se takoj pokaže, da ste “tepček”, tipičen naiven v Evropi “šolan” mladenič, poln idealov, ki živi na oblakih…

    • slabo berete, dragi bralec. mislim, da je ena od poant ravno ta, da seveda ne resno mislijo, kar govorijo.
      to, da SDS odkloni sodelovanje je seveda res “logično”, kot pravite, ni pa pretirano bistro. seveda tudi “nezaslišano” ne
      recimo, da je del na splošno slabe PR strategije. če bi ocenil, da je, kot namigujete, ta kljub svoji jalovosati del neke etične “drže”, katere vzvišenosti sam ne dosegam, bi se morda celo izognil ironični puščici. ampak vsi vemo, da to ne drži, saj v tem primeru mediji, s katerimi tesno sodeluje SDS (in nekatere celo sponzorira), ne bi bili enako ali celo še bolj barbarski kot Delo, le v drugo smer. zato je moja puščica na mestu – leti namreč na strategijo “ločitve duhov”, ki se je grejo v stranki (ne da bi pri tem poskrbeli, da bi bili “duhovi”, s katerimi se sami pečajo, bolj vzvišeni ali vsaj dostojni)
      glede ostalega imate pa seveda povsem prav

      • G.lgl,jaz pa od vas vseeno pričakujem odgovor na:Zakaj-bivšega,sedanjega Sl.poročevalca- združenega z bivšo-sedanjo ljudsko pravico,alias Delo-kakšno čudovito proletarsko ime-ŠE VEDNO berete? Povejte resnico-ampak RESNICO brez kakršnihkoli floskul-namesto,da zmerjate tiste,ki si malone edini še upajo glasno povedati,da je cesar nag…

        • ker je, žal, najbolj kakovosten dnevnik v slovenskem jeziku.
          ker je edini slovenski časopis s spodobno kvalitetno kulturno sekcijo (in športno, če smo že pri tem).
          ker je edini tiskani medij na Slovenskem (poleg revije Razpotja, ki jo izdajam sam), ki vsaj skuša pokrivati zunanjo politiko v skladu z lastno uredniško politiko (ki je sicer obupna), in ne le prek press clippinga tujih agencij.
          ker je edini slovenski dnevnik z všečnim dizajnom, primernim za resen časopis
          predvsem pa zato, ker bi, če bi spremljal samo, kaj pišejo na Slovenskem ljudje, ki zastopajo podobne nazore in poglede kot jaz, iz odpora spreobrnil na levo. tako pa kdaj pa kdaj odprem Delo in Mladino in sem pomirjen, da je “tam pri sosedu” še slabše

          • se popravim, da ne bom tepen od sourednikov: revije Razpotja seveda ne “izdajam sam”, zgolj sodelujem, po svojih močeh, v uredniškem odboru

          • G. Lisjak,
            čemu diplomatskost, ko bi bilo potrebno jasno zapisati, da je Delo, zgolj v primerjavi z ostalimi dnevniki, najbolj kakovosten dnevnik. Kak bralec bi utegnil spregledati “žal”.

            Slovenski dnevniki so predvsem vztrajni in nekritični promotorji levih političnih opcij, če nedoumljive prizanesljivosti do aktualne vlade sploh ne omenimo!
            Zaradi neobjektivnosti in celo laži slovenskega dnevnega časopisja ni vredno prebirati, pristranskost je namreč v nebo vpijoča. Kulturna in športna sekcija ne moreta odtehtati te generalne napake.

            Pa všečni dizajn za povrh? Ja, če preferirate retro. 🙂

          • Človek: lahko brez diplomatskosti zapišem, da je Delo pristransko, nekritično, grotestkno manipulantsko, žaljivo in da se nesramno obrača po vetru, ki piha na levici. dizajn res ni bogve kaj, a je sprejemljiv, vsekakor pa zame neprimerljivo boljši kot pri Financah, Dnevniku ali Večeru, da o tednikih niti ne govorim
            če kljub temu zapišem, da je najboljši dnevnik v Sloveniji, to pove dovolj o stanju tiska pri nas

          • Luka L, če ti je dnevnik najboljši dnevni časopis, poveš veliko o sebi.

            Finance so daleč najboljši dnevni časopis.

    • sicer pa nisem nikjer napisal, da se z odločitvijo SDS-a, da v anketi ne sodeluje, ne strinjam. mislilm, da bi sam ravnal podobno … in se nato sam iz sebe podobno norčeval

      • G.Luki se zahvaljujem za dokaj odkrit odgovor-ta pa kljub vsemu ne spremeni dejstva,da vsak,ki slab časopis kupuje,vseeno plačuje slab medij-tudi najmanj?slabo je slabo-podpira slabo uredniško politiko itd. Bolje bi bilo denar združevati in začeti izdajati dober dnevni časopis.Slovenci ga edini v Evropi nimamo in nujno potrebujemo tudi tiskan časnik,ki ga ne bo strah pobjavljati nepotvorjeno resnico.

        • To o ustanovitvi časopisa desne strani je moja zamera vsem pomladnim politikom. Če tega niso v stanju izvesti, nima boj proti komunističnim naslednikom nobenega smisla.

          To in pa lustracija.

          • Oprostite, če bo dnevnik začela izdajati kaka desna politična stranka, ga bom podpiral ravno toliko, kot bi podpiral časopis leve stranke – torej nič. Politične stranke nimajo kaj izdajati časopisov, razen strankarskih za članstvo. Dnevni časopis bi lahko izdajala ekipa Časnika, mislim, da bi bili tega spodobni. Tak časopis bi z veseljem podpiral, kupoval in bral.

          • Pišete, kot da bi bili leve in desne stranke enakovredne … jaz tega občutka nimam. Zato je treba podpirati slabšo stran, sicer bo spet samo ena stranka. To mi je pa že znano. 😉

        • v svojo obrambo lahko povem, da ga, če le morem, berem v knjižnici ali v kavarnah 🙂
          v najslabšem primeru ga berem na spletu

  2. Članek je solidno razmišljanje o naši politični stvarnosti. Mediji bi morali prvi postati nosilci pravih demokratičnih načel in v njih bi morali biti zapisi takih mladih intelektualcev. Predvsem pa bi morala priti v zavest, da politika ni všečna zadeva, ampak pokončna vrednostna, predvsem odgovorna dejavnost za blagor ljudi oz. vseh državljanov in naroda. Kriterij za izbor naj bo njihovo delo, zlasti po reku: ” Poštenjak se z poštenjakom druži, grešnik grešniku služi” SZDL solidarnost je služenje grešnikom in naj nima mesta v demokratični državi.

  3. Blagor vam g.Luka, da ste v takem sozvočju z okoljem slovenskih politikov in njihovimi deklariranimi stališči.

    Jaz sem si recimo v Delovi anketi nameril največje strinjanje z N.Si + SLS pri 80%, potem pa blizu nekaj liberalnih opcij, na koncu pa “Demokratično Levico” pri le 35%.

    Potem sem prebral še neko razpredelnico realnih glasovanj naših parlamentarcev v evroparlamentu ( predstavila novinarka RTV SLO Manica A.) in se vprašal, glede na veliko neskladnost z osebnimi prepričanji, če si katerakoli opcija, tudi pomladna, zasluži, da grem zanjo oddat glasovnico v nedeljo. Glasovanja slovenskih pomladnikov oz. desne sredine s področja družinske politike in ekologije so bila živ obup:((

    p.s. To, da ste v sozvočju z SNS pa le vzemite malo bolj resno in v duhu samospraševanja. Če bi Evropi vladali nacionalisti, ne bi imeli v okviru skupnosti 70 letnega obdobja miru.

    • mislim, da so Pirati & SNS taktično odgovarjali tako, da so prebili na vrh: kar nekaj kolegov zelo različnih pol. profilov je dobilo podobne rezultate
      evropska anketa, ki je v povezavi, je boljša
      sicer pa drži, kar pravite: po tej anketi sem v vseh državah, kjer poznam politično situacijo, dobil rezultate, v katerih prepoznal svoje simpatije (v Nemčiji CSU, v Franciji UMP, v Španiji baskovski PNV in katalonski CDC, v Italiji UDC, DiPietro in južnotirolska SVP, v Britaniji Liberalni demokrati, v Avstriji OVP) – pri nas pa kar nekaj! baje, da mi je od slovenskih evropslancev najbližji (sicer s precej nizkim odstotkom) – Jelko Kacin! Zver pa šele nekje oj. 67%,
      res ne vem, zakaj je tako: mogoče zato, ker naši evroposlanci bolj sledijo strankarski disciplini svojih poslanskih skupin
      zato mislim, da bom v nedeljo volil za Damjana Terpina: od vseh pomladnih kandidatov se mi zdi najbolj sposoben razmišljanja z lastno glavo in tudi najbolj evropski

      • sicer, če prav razumem, je ta evropska anketa kombinacija programa in “voting record”

      • Biksali so ga naši 4 pomladniki pri glasovanjih. Vsi npr. proti višanju minimalne porodniške z 12 tednov na 2o ( pazi, Slovenija ima 12 ne tednov, ampak mesecev! :)). Vsi recimo za gensko spremenjeno hrano, vsi za pridobivanje zemeljskega plina iz škrilavcev, vsi proti omejitvam preulova rib, ki nam vsem na očem ( Jadran, Mediteran) siromaši, pravzaprav pustoši morje!

        Klinc, volil bom eno od obeh list še tokrat, zaradi politično(pravosodne) nehigiene, kakršno imamo doma. Tudi zato, ker drugim ne zaupam, da so opravili s komunizmom in so s srcem za vrednote demokratične Evrope. Ampak z nekoliko zamašenim nosom bom dal glas in z opozorilom, da jim prav vsega pač ne mislim več požegnat.

        p.s. Se strinjam, Terpin je pri SDS simpatičen, prodoren in najbolj neomadeževan. Pri drugi listi je to verjetno Hojs.

        • GSO, plinski terminali in pridobivanje plina z lomljenjem škrilavcev so tipično levičarske fore nabijanja tesnobe – sem bi pasala še JE – tako, da če si tukaj proti, si v Sloveniji avtomatsko član Skrajne levice v SZDL.

          Gre pa za tipični dve lastnosti v primeru zgornjih tehnologij:

          1. nepoznavanje tehnologije
          2. histerično nabijanje PROTI

          • A ja? Avtomatsko sem član Skrajne levice v SZDL? 🙂

            No, pa naj bo. Raje sprejmem to “imenitno” etiketo kot da bi podpiral umazane in pa nepreverjene, potencialno nevarne tehnologije. Ali da bi podpiral pustošenje morij. Kaj je danes ostalo od življenja v nekoč bogatem Jadranu? Še sardin ni več, kaj šele tun, ki so jih moji predniki v najbolj ribiški vasi slovenstva v desetinah ton naenkrat lovili praktično z obale.

            Kaj bo še narobe- če bom rekel, da me skrbi ogrevanje atmosfere in da ga skupaj z 99% svetovne stroke pripisujem toplogrednim emisijam in da sem odločno za zmanjševanje izpustov- naprej proti kurjenju fosilnih goriv?

            Hvala lepa za desnico ( kakršna danes preplavlja stranko velikega A.Lincolna v USA), ki zanika ogrevanje ozračja in človekovo krivdo pri tem. Raje sem reven kot neumen in prodan lobijem. 🙂

          • Antropogeno vpliv na vreme je samo hipoteza, ki jo socialistični znanstveniki in birokrati obilno “ozaveščajo”, da z davki dobijo čim več denarja.

            Zadnjič sem dobil informacijo, da je trg elektrike v Nemčiji vreden 2 milijardi €. Zadnjih 10 let pa so Nemci plačevali z davki preko 20 milijard €, da bi ga preusmerili v OVE. A vidite to norost?

            ZDA so s frakcijskim pridobivanjem nafte in ZP (plina) – metana porušile monopol Rusije. ZDA so par let netto izvoznik nafte. Edini junki je Evropa in Kitajska ( pa Indija).

            Pri GSO pa je večina znanstvenikov in biologov za to in ne vidijo nič minusov. To je samo velika histerija. Levičarji, skrajni, ves čas delajo histerije. Njim ustrezajo prestrašeni ljudje. Le te je lažje ozaveščati s “svojo” ideologijo. Če pa slučajno to odpove, pa jih skorumpirajo s subvencijami, dokladami.

            Ekonosmko svoboden človek ni skorumpiran. Skorumpirani so tisti, ki so odvisni.

          • V Sloveniji je 99% energetske stroke podprlo gradnjo TEŠ6. Jaz ne. V Sloveniji je 100% ekologov in zelenih podprlo gradnjo TEŠ6. Jaz ne. Co2 povzroča toplo gredo, ne verjamem pa da tako močno spreminja vreme. To so hipoteze. Dokazov še ni. Še tisti, ki so bili , so bili ponarejeni ( afera znanstvenikov v OZN). TEŠ, ki ima 700MW moči vsako uro pokuri 1000 ton lignita ( najslabši premog, najbolj umazan, drag glede na kakovost). Vsako uro bruha 700 ton CO2 po celi Sloveniji. A prebivalci Šaleške doline so fanatično vsi ZA kot Hitler Jugend za Hitlerja.

          • Proti histeriji pomaga tehnična logika.

            Tržna cena elektrike je 34€ v Evropi. TEŠ pa naredi 1MWh za 80€. Samo v eni uri naredi TEŠ danes 44×700€ izgub. Izračunaj koliko izgub ima v enem dnevu, enem mesecu in v tem letu.
            To je socialistično gospodarjenje “spoštovanih gospodarstvenikov” F21 in parih SDSovcev ( Medved, ki je sodeloval pri promociji TEŠ6 in Vizjak, Rotnik – direktor Premogovnika Velenje, ki so postavili lažno, prenizko ceno 1MJ premoga pri 2,25€ – pa še tu bi finančna konstrukcija komaj skoz prišla, če bi bile tržne cene elektrike ves čas nad 80€/MWh v Evropi.

          • Vprašanje je
            KDO JE V RESNICI ODVISEN?
            KDO JE SKORUMPIRAN od FEVDALNE ELITE “republikancev” v Sloveniji?
            KDO JE EKONOMSKO NESVOBODEN?
            KDO JE ideološko nesvoboden in v svojem strahu samo histerično ponavlja naučene skrajno levičarske parole?

          • Malo lepo prosim, opravil s komunizmom?! Kaj ima komunizem opravit s tem, kar ti žolčno trosiš po meni? Polemiziraš z mano glede TEŠ6, kot da bi bil jaz njen zagovornik. Polemiziraj s tistimi, ki so jo podprli. Mislim, da sem dovolj jasen, da sem proti kurjenju fosilnih goriv tako za ogrevanje kot za pridobivanje energije in da so vse druge opcije zame sprejemljivejše, vključno z jedrsko energijo.

            Glede antropogeno povzročenih klimatskih sprememb je očitno škoda besed s tabo. Dejstvo je, da je 99% neodvisne znanosti povsem soglasno glede tega. Dejstvo je, da smo v zadnjih 50 letih tudi v Sloveniji po meritvah šli gor že za nad 1,5 Celzija in da so obeti še slabši tudi, če bi svet danes začel z manjšanjem emisij toplogrednih plinov. A te žal strmo rastejo in izgledov in volje za obrat ni, zlasti ob logiki kot je tvoja.

          • Še glede komunizma- če je zate All Gore komunist, potem imaš mene mirno lahko tudi za komunista, če se bolje počutiš ob tem. 🙂
            All Gore je mimogrede po vseh kriterijih relativno konzervativen demokrat iz bogate familije z ameriškega Juga ( Giorgia).

  4. Meni pa Terpin iz medijev ( drugače ga ne poznam) ni simpatičen. Še najbolj normalen mi je Hojs videti. Peterleta ne bom volil. Sliko NSI-SLS pa kazi tista poslanka s firzuro BECKE.

  5. IF, z drugimi besedami – vaši predniki, ki so nalovili 10 ton rib naenkrat, prav tako opustošili morje. In če bi imeli velike ribiške ladje, bi ven potegnili na stotine ton in bi bili ravno tako proti regulaciji ribolova.

    Sicer pa ste lahko še tako zelo proti pridobivanju plina in nafte iz skrilavca ter proti plinskim terminalom, dejstvo je, da dokler ne najdemo zelo dobre in zanesljive, predvsem pa poceni alternative, bomo pač hočeš nočeš odvisni od fosilnih goriv.

    Ne bom rekel, da ste skrajna levica SZDL, bom pa rekel, da s tem, ko ste proti, pomagate Rusom in Savdijcem ter ste proti energetskemu osamosvajanju Evrope. Ne vem pa, če se tega zavedate. Res pa je, da je povsem vseeno, če ste za ali proti, saj bodo prodane riti, ki se hodijo v St Petersburg objemat z Vladimirjem Velikim, že poskrbele, da bo v Evropo plin še vedno večinsko pritekal iz Sibirije preko ruskih plinovodov – in za te vemo, da so stoodstotno preverjeni in sterilno čisti ter okolju neškodljivi.

    • Ad ribolov – kriški ribiči pač in zanesljivo niso opustošili niti tržaškega zaliva, še manj Jadrana. Neumnost. Nasprotno, skozi stoletja ( dokaz so veliki ulovi še v letih po 2. svetovni vojni tam, kjer danes tuna več ni) so vzdrževali to, čemur danes moderno rečemo trajnostni razvoj. Obupno osiromašenje Jadrana in morij širše ( Sredozemlje, pa tudi oceani), ki ga potrjujejo ne le biologi, ampak vsak malo odkritosrčen ribič,se zgodi ob onesnaževanju zlasti s preulovom, novimi brutalnimi tehnologijami in brezskropuloznim kršenjem redkih pravil, ki pri ribolovu formalno veljajo. To, kar delajo flote kočaric, zlasti italijanskih po Jadranu je prvovrstni, a bolj ali manj tolerirani kriminal!

      Paradoks te kratkovidne logike pohlepa je, da so ribiči izumirajoč poklic in da je kljub vse brutalnejšim tehnologijam ribolova po celem svetu izlov vse manjši.

    • Ad pridobivanje metana in nafte iz skrilavcev- priznam da te tehnologije ne poznam dobro, ampak mi že zdrava logika nakazuje, da to ni ne čista, ne poceni tehnologija. Zapleteno obdelovat podzemno kamnino, utekočinjat plin, nato transportirat tisoče kilometrov po kopnem in po morju do posebej izgrajenih plinskih terminalov pri nas ( pred piransko punto za turistično atrakcijo?), tam transformirat nazaj v plin in nato distribuirat- kako naj bo to poceni tehnologija?!

      Moje energetske vizije so pač druge- recimo: naš stavbni fond je skrajno potraten glede toplotnih izgub ( torej investicije in spodbude v izolacijske posege), hidropotencial rek je v primerjavi z Avstrijo in Švico napol neizkoriščen, pri vetrnih elektrarnah smo v primerjavi z razvitimi prav komično ( strah pred zaletavanjem ptičev)zadaj, uporaba geotermalne energije in če je potrebno tudi JEK 2.

      Ruski in alžirski plin sta samo en del zgodbe. Verjetno pa bolj ekonomična od zgodbe z ameriškim škrilom. Termoelektrarne na premog so pa ob sedanji tehnologiji neumnost v vseh pogledih, od okoljskih do cenovnih. Nafto je pa treba čuvat za bolj dragocene stvari kot je njeno kurjenje.

      • Seveda je bil moj komentar glede vaših ribiških prednikov, ki so pustošili po Jadranu, cinične narave. Vendar je najbrž treba vseeno priznati, da niso ulovili manj rib zgolj zato, ker bi bili okoljsko ozaveščeni, pač pa ker s svojimi skromnimi ribiškimi ladjicami niso zmogli naloviti več.

        Absolutno verjamem, da bi bilo treba ribištvo regulirati oziroma nekako korigirati, vendar ne vem, kako. Siromašenje morij je zame precej večji problem kot pa podnebne spremembe, o katerih je jasno samo eno – da znanost nikakor ni odločena in da 99% kakršnihkoli znanstvenikov nikakor ne soglaša z enoumjem IPCCja. Nihče ne zanika, da se podnebje spreminja, polemike pa so hude glede vzroka in morebitnih posledic.

        Ne poznam natančno tehnologije pridobivanja plina in nafte iz skrilavca, verjamem pa, da se ekonomsko zelo splača, ker se sicer Američani tega ne bi lotevali tako obširno. Plin iz skrilavca je večkratno ekonomičen, saj se poleg cenovne logike splača tudi iz čisto političnih razlogov, saj osvobodi Američane in s tem cel svet odvisnosti od prej omenjenih držav. In to Ruse ter Savdijce zelo skrbi.

        Torej, še enkrat, ne morem trditi, da je takšno pridobivanje plina čisto in povsem varno, vendar tudi zdajšnji načini niso nedolžni, ne? Se spomnite Louisiane? Zato toliko bolj bode v oči odpor proti takšnemu načinu črpanja. V Nemčiji imajo ogromno zalog skrilavca, pa vendarle ga ne črpajo, ker so okoljevarstveniki zagnali vi in krik. In ravno socialdemokratski Nemec je šef Severnega toka s preko milijonsko plačo plus bonusi. Proti Severnemu toku ni bilo protestov, vsaj jaz se jih ne spomnim. Pri nas smo zganjali revolucijo proti terminalu pred TRSTOM (!!!), proti plinovodu Nabucco, ne pa tudi proti Južnemu toku (ki nas bo zdaj navsezadnje zaobšel). Preveč naključij, ki sovpadajo, za moj okus. Delamo brezplačne usluge Rusom.

        Drugače pa se strinjam z vami, da je pri nas vse preveč neracionalnih odločitev, tako na državni kot na privatni strani, ki niso ne okolju prijazni ne ekonomični. Slabo izolirane bajte so le en primer, slabo izkoriščeni rečni potenciali drug – da ne govorimo o neskončni papirologiji pri malih elektrarnah. Trboveljski lignit pa je seveda višek. Če povzamem Akrapoviča, bi bilo ceneje, če bi vse rudarje z njihovimi družinami vred za 20 let poslali na Havaje v hotel s 5 zvezdicami. In vsekakor bolj čisto.

        • Velenjski lignit, ste verjetno mislili. Zasavski rjavi premog je še za spoznanje bolj brezupna zgodba (pa bi kar izsiljevali z odpiranjem novih rudnikov). Me veseli, da sva se na koncu še kar ujela v mnenjih.

          • Kako se ujemata v mnenjih, če ti govoriš o 99% znanstvenikih, ki so za antropogen vpliv na vreme, Janez pa govori, da se 99% znanstvenikov s tem ne strinja.

            Glede ribištva kapitalizem ni kriv, ggre za zlorabo kapitalizma, saj plenilska podjetja uničujejo mala podjetja, torej je tu korporativizem.

            Plinski tankerji in terminali so več kot 1.000x čistejši in 3x cenejši kot nafta. Nafta je še vedno najcenejše gorivo na maso in volumen. To določa trg. Akumulatorji so še daleč. Pri nas je večina ljudi proti terminalom, ker so socialistično naspidirani sanjači, ki jih podkupljeni ekologi ščuvajo. Ti pa so plačani od Gazproma, ki Evropi prodaja 2x dražji plin kot Kitajski. Plin iz plinskih terminalov bi bil 4x cenejši od ruskega.

      • Sanjarjenje kaj bi bilo če bi – je v bistvu značilnost levičarskih sanjačev. Nafte je v obilju, zato so cene nizke. Seveda je nafta kvalitetna tudi za izdelavo tekstila in drugih materialov. A očitno jo je dovolj. Tudi tehnologija iz škrilavcev prinaša nekajkrat več nafte kot jo je bilo prej v votlinah in je po naravni poti s plinom bruhnila iz vrelcev. In ZDA , ki so v prvi vrsti učinkovita kultura in gospodarstvo jo sami pridelujejo, namesto da bi jo uvažali. Torej ni pretirano dražja tehnologija.

        Drži, da je prvi ukrep URE, da najprej v hiši narediš toplotni ovoj, to z manjšimi stroški v parih letih prineseš nazaj. Hidropotencial je v Sloveniji neizkoriščen samo še na Muri in srednji Savi. Pa z malimi elektrarnami – a vse tu je preveč interesov in raznih ovir, moč elektrarn pa ne prinaša niti 25% pokritosti.

        Kar se dogaja z VE je v Sloveniji butalska katastrofa. Energetsko gledano so VE najbolj poceni elektrarne na MWh. Po drugi strani pa so nestabilen vir kar je zelo zorprno za neinteligentni EES. Tudi obratovalnih ur je zelo malo.

        Pri JE pa je glavni problem neumnost družbe, neznanje in iz tega sledeča panika in histerija. Kot bi imeli bombo, tako večina gleda, pa JE sploh ne more eksplodirati, razen cevovoda pare. Pa tu bi še Avstrijci lahko nagaali z dovoljenji.

        Urgentno je narediti JE 1.000MW ( Teš pa takoj ustaviti, saj je tipični izgubaški komunistični kolhoz – kot Mura)+ plinski terminal v Kopru in tam še 200MW PPE. Seveda pa niti pod razno ne sme tega gospodarskega podjetja voditi država ali državno podjetje, temveč privatni lastniki ali delniška družba ( več privatnih lastnikov).

        TE na premog se v svetu najbolj pogosto gradijo tudi danes: Kitajska, Nemčija. Okoljsko so res obup, cenovno pa odvisno od učiknovitosti lastnika in podjetnosti lastnika ( kvaliteta premoga, poceni gradnja). Tako kot je TEŠ6b nemški podjetniki zgradijo za 0,6 milijarde, pri nas pa bo končna cena 2,5 milijarde, tako kot so bile AC 10x predrage.

        • Se strinjam. Po mojem bi morali ustanoviti kake firme po vzoru East-Indian Company ali West Indian Company. Malo heca:)

          Glede evropskih volitev pa resnično ne vem, če bi sploh koga volil. Kaj se zgodi z našimi vrlimi poslanci, da v Bruslju glasujejo tako zelo proti najbolj temeljnim načelom, ki jih zagovarjajo tukaj (svetost življenja, družine). A so tako neumni in nerazgledani, da jih lahko nategne vsak lobistični blebetač ali pa jim tam streže naše osebje, ki, tako slišim, pripada “veseli združbi”.

          • Najbrž se kandidati še zmeraj razlikujejo v toliko, da obstaja pri enih vsaj vendarle večja verjetnost kot pri drugih, da bojo zagovarjali nek približek tvojih načel, pogledov, interesov. Ob pripravljenosti na znižanje preveč idealističnih pričakovanj od politike in politikov, človeku, ki se čuti poklicanega soodločanja v demokratičnem procesu, vendarle pristoji bolj udeležba kot neudeležba na volitvah. Neudeležba sicer tudi lahko nosi svoje sporočilo, a verjetno še z manjšim realnim učinkom kot konkreten glas izbire v volilni skrinjici.

  6. Tu sem se zapletel v polemiko glede okoljskih vprašanj in slovenskih evroparlamentarcev iz SDS ter N.Si.

    Vprašanja čudnega glasovanja vseh teh poslancev glede porodniških ( tu se korigiram, šlo je predlog podaljšanja iz 16 in ne 12 na 20 tednov) se nihče ne dotakne. Pa bi se morali: razne družinske katoliške iniciative, cerkvena združenja in drugi, ki pomladnike podpirajo.

    In še naprej- tudi splav. ( Saj to je težek in ne enoznačen problem, priznam). Kot veste, je v nekaterih državah EU splav nelegalen, v nekaterih precej bolj omejen kot v SLO. Irska in Poljska sta najbolj izrazita primera. Predlog v evroparlamentu je šel v smeri, da se splav legalizira povsod znotraj EU. Skupina EPP je bila proti. A v skladu z EPP je glasoval edino Peterle. Trije SDSovci so pri splavu glasovali proti EPP, skupaj z levico in liberalci. Potem pa Zver v Sloveniji pride na Radio Ognjišče in razlaga, da je za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti.

    Ajajaj, tako pa ne gre! Eno ali drugo! Take dvoličnosti pa ne.

    Sicer bi pa bila naloga naših bednih medijev, da resno spremljajo delo v Bruslju, v evroparlamentu in v komisiji. Državljani Slovenije smo istočasno državljani Evrope in imamo pravico vedeti in to sproti!

  7. Hočeš reči, da dotična anketa spominja na pravljico o Sneguljčici, in to v tistem delu, ko čarovnica – hudobna mačeha- stoji pred ogledalom in psrašuje:''Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej….?!'' 🙂

  8. Članek pojasni, zakaj so v NSi in SLS sposobni pokazati, da so drugačni od SDS zgolj z bednim antijanšizmom.

    Saj ste vsi socialisti, le glede polpretekle zgodovine se razlikujete.

Comments are closed.