Predsednik Borut Pahor nas je s svojo retoriko in naivno zaupljivostjo do novinarjev spet presenetil. Tokrat so se na YouTube-u pojavili (medtem že izginili, a so se drugje spet pojavili) posnetki neformalnega pogovora z novinarji v Mariboru.
Predsednik, očitno v formi za sproščen klepet, je zelo “sočno” govoril o “vsem živem”: od zamenjave predsednika vlade s “kljukcem”, ki bi ga lahko nastavili botri, preko družinskega ocenjevanja njegovega poguma, do občutljivih zunanje-političnih tem kot je opustitev vlaganja Nemčije v Luko Koper in ocenjevanje predsednika vlade sosednje države.
Eden od novinarjev je vse skupaj posnel in objavil na spletu. Tako imamo presenečeni državljani na voljo nov resničnostni šov in lahko kukamo v zakulisno politično dogajanje in v familijarnost povezave med nekaterimi novinarji in predsednikom vlade.
Baje, da so neformalni pogovori z novinarji, ki se dejansko imenujejo “spin”, v politiki nekaj normalnega. “Spin” je v jeziku odnosov z javnostmi dejansko propaganda, ko se poleg dejstev navaja tudi interpretacije, da bi se javnost prepričalo v nekaj ali proti nečemu (nekomu). A četudi tradicionalni odnosi z javnostmi včasih uporabljajo kreativno predstavitev dejstev, velja za “spin” pogosto, a ne vedno, da vključuje nepoštene, varljive in visokomanipulativne taktike (Vir: Wikipedija).
Normalno “spin” izvajajo takoimenovani “spin doktorji” (svetovalci za odnose z javnostmi, strankarski strategi, mnenjski voditelji), pri nas pa kar predsednik vlade osebno. Kar je milo rečeno nenavadno in tokrat očitno za predsednika vlade tudi precej boleče.
Kaj nam dogodek govori o predsedniku vlade?
Dogodek je v precej čudno luč postavil predsednika vlade. Predsednik se je pokazal za zelo naivnega. Pred pogovorom je sicer definiral pravila: da naj se ga ne citira, a dodal, če je kaj uporabnega, se pa lahko uporabi. In nekdo je pač gladko uporabil – kar vse. A ne v prid predsednika vlade. Ali se tako naivnemu človeku lahko zaupa vodenje vlade suverene evropske države?
Predsednik vlade je izgubil zaupanje sogovornikov na vseh ravneh (domačih in mednarodnih). Kdo pa se bo še pogovarjal s tako neverodostojno osebo, ki “zbobna” skupaj nekaj novinarjev in pred njimi, kot otrok, ki je dobil novo igračko, prostodušno čveka o strateško pomembnih političnih in meddržavnih temah?
Predsednik je že zaradi dejstva, da se v neformalnem pogovoru dobi s svojimi novinarji, jim govori zgodbe iz zakulisja in tako “spina” (suka) javno mnenje, izgubil tudi mojo podporo. To neskladje med uradno pozo in to kar predsednik zares misli je tako veliko, da mu ne verjamem prav nič.
Moram priznati, da verjamem v to, da je človek enovita osebnost in predsednik Pahor je velik del verodostojnosti pri meni izgubil že pred volitvami 2008, ko je govorice o svojem skoku čez plot komentiral s “Ne kandidiram za papeža, ampak za predsednika vlade!”. Menim namreč, da kdor je zmožen prevarati mater svojega otroka, bo še veliko lažje prevaral političnega partnerja in tudi državljane. In tudi v tem slavnem “spinu” govori o dobrih mačkah, ki če pridejo mimo, se jim moški “po defoltu” ne more izogniti, ker je pač “krvav pod kožo”.
Govorjenje predsednika v neformalnem pogovoru z novinarji je opolzko in prostaško, pravzaprav na spodnjem nivoju gostilniškega “decovskega” pogovora. Kaj takega od predsednika vlade Pahorja pač nismo pričakovali. Sam si niti v sanjah nisem predstavljal, da je kaj takega sploh mogoče. Predsednik Pahor namreč v javnosti nastopa zelo uglajeno, včasih sicer malo nenavadno – spomnimo se samo na “so what” in “krucefiks”, a vendarle dostojno. Saj vsakdo razume, da v neformalnem pogovoru retorični nivo malo pade, da postane izrazoslovje bolj domače, da knjižna slovenščina ni potrebna, a do sedaj se mi je zdelo nemogoče, da se predsednik vlade suverene države spusti na tako nizek nivo.
Kaj nam dogodek govori o naši novinarski srenji?
Novinarji, četudi ga je izdal samo eden, so še enkrat pokazali, da niso vredni zaupanja, da ne držijo besede, da se na njih ni za zanesti. Da pač nimajo integritete. Če bi teh nekaj novinarjev hotelo, bi gotovo lahko “zvohali”, kdo je predsednika izdal in opravili z njim na častnem razsodišču. Še posebej, ker so zvočni prispevki nekako izdali snemalca (odpira plastenko – si natoči vodo – jo popije – in spregovori). Tako pa dobimo le izjavo Društva novinarjev Slovenije, novi predsednik Matija Stepišnik, ki sicer pravi, da je “percepcija politične delitve novinarstva vsiljena in je skrajno nevarna”, je pa kar tiho. Četudi gre za tipično delitev novinarjev na naše in vaše. Ali pa si morda mladenič predstavlja, da je predsednik Pahor na “spin” povabil tudi “ne-njegove” novinarje?
Novinarji so pokazali, kako se udinjajo tako imenovani levi opciji. Da se jih da povabiti na neformalni pogovor, jih pitati s s sočnimi “spin” zgodbami, ki jih oni potem orkestrirano “zavrtijo” v medijsko življenje. Da tako rekoč pišejo po nareku “spin doktorjev” – tokrat samega predsednika vlade. In da jim je javni interes floskula.
Zasuk
“Spin” Boruta Pahorja je bil (morda) zares(ni) zasuk. Gotovo je zasukal tudi nekaj javnega mnenja, vendar ne v smeri zaupanja v “spin doktorja”, niti ne v smeri zaupanja v novinarje in žal tudi ne v smeri zaupanja v politiko. Na vse načine slab zasuk.
Foto: Billy Alexander, SXC
