Vir: blog Jože Bartolj. Igorja Omerzo in Mohorjevo Celovec toži Ferdinand Urbančič, ker je v knjigi Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo, naveden kot sodelavec službe državne varnosti. Pravzaprav je sodnica že izdala začasno prepoved oglaševanja omenjene knjige, ki pa je bila po pritožbi umaknjena.
Naj začnem na začetku. Omerza je v arhivu ob iskanju gradiva o bombnih atentatih na Koroškem v sedemdesetih letih, našel vrsto dokumentov povezanih z imenom emigranta Topliška, ki se je že v 60. letih prizadeval za samostojno Slovenijo. Za stvar je pridobil tudi prej omenjenega Urbančiča, ki pa ga je izdal UDBI. Topliška so ob prehodu meje aretirali, ga zaradi posedovanja orožja obsodili na 14 let zapora (Tito je v gnili kraljevini zaradi enakega prekrška dobil 5 let). Topliškova zgodba se konča na »begu« iz Stare Gradiške, v njegovem telesu je bilo več kot 20 krogel… Mislim, da se lahko strinjamo, da je Urbančič vsaj objektivno odgovoren za njegovo smrt.
Zelo zanimivo se mi zdi, da je zadeva Meršol (Lingvist) izbruhnila prav v teh dneh. Kaže pa vso sprevrženost našega sistema. Vse bolj ugotavljamo, koliko stvari pri nas »smrdi«. Slovenija je edina evropska država izza železne zavese, ki ni imela nobene oblike lustracije (Lojze Peterle je rekel, da mi tega ne bomo imeli, ker smo krščanski, Bučar pa je rekel da samo preko njegovega trupla) in ki ni podpisala resolucije o evropski zavesti o obsodbi vseh totalitarizmov (z njo so se naši parlamentarci zgolj seznanili).
Ne vem, če se dobro zavedamo, kaj pomenijo vsa ta odkritja bolj ali manj znanih sodelavec nekdanje politične policije. Dokumenti so bili večinoma uničeni, nekaj pa se jih je ohranilo. In ti zdaj kapljajo… Zamislimo pa si, da so nekateri ljudje pred osamosvojitvijo uporabne dokumente ohranili. Vsaj kakšen šef (kot recimo Janez Zemljarič ali Tomaž Ertl ali kakšen njun predpostavljeni) bi za to lahko poskrbel. Si predstavljate kakšno moč nad nekdanjimi tajnimi sodelavci bi tak človek imel? Potem nam takoj postane bolj jasno, kako se lahko zgodijo take anomalije, kot je bila tista z odlikovanjem nekdanjega šefa tajne policije Ertla iz rok predsednika Türka, ki se je zanimivo zdaj spet postavil na Meršolovo stran.
Izgleda kot da našo državo obvladujejo centri moči s pomočjo nekdanjih sodelavcev tajnih služb (od katerih so nekateri zdaj tudi na visokih političnih položajih). Ali bi ne bilo higienično, da bi moral vsak javni uslužbenec, ki je na dovolj visokem položaju, podpisati izjavo o nesodelovanju v nekdanji tajni politični policiji. Če bi se kasneje izkazalo da leže, bi bil to pač jasen signal za njegov odstop in tudi sodno preganjanje zaradi krive prisege. Zdaj se nam namreč dogaja, da nekateri to omalovažujejo in s tem postavljajo pod vprašaj ne samo svojo kredibilnost, ampak tudi politično kredibilnost najvišjih državnih organov.
Meršol (in njemu podobni) Go home!
