Ta uvod je potreben zaradi določenih slovenskih stereotipov:
Prvič, ker v Sloveniji še vedno vlada prepričanje, kako nas vsi cenijo, ker smo bili pred 20 leti najuspešnejša jugoslovanska republika.
Drugič, ker se naši vladi očitno niti sanja ne, kakšne posledice povzroča s svojo fiskalno politiko. Občutek v javnosti je, da je politikom pomembno le, s kom se slikajo: Gadafijem, Putinom, vedno z nepravimi ljudmi ob nepravem času.
Tretjič, ker opozicija z odpiranjem tem o Velikovcu daje vtis, da ta vlada nima prave alternative.
/ … /
Slovenija je v (za Evropo) najtežjih trenutkih krize, kot Nemčija, uveljavila državne “spodbude”, natančneje pomoč, za preprečevanje upadanja števila zaposlenih. Ukrepi so bili na moč podobni. Razlika pa je bila v tem, da je Nemčija še 15-krat več sredstev od teh ukrepov namenila za investicije, ki so preprečile, da bi se podjetja s pomočjo le začasno rešila smrti, ampak so s tem dobila tudi nove prihodke.
V Sloveniji novih investicij skoraj ni. Denar iz jamstvene sheme pa so dobivali tudi razni vegradi, sctji in podobni, za katere je bilo že lani jasno, da krize ne bodo preživeli. In da, letos smo se zadolžili še za dodatne tri milijarde evrov. Pa vemo, zakaj? Bomo iz njih naredili kaj pametnega, da nam bo v prihodnjih letih bolje? Ali bomo te milijarde porabili za pogoltni državni aparat?
Več: Finance
