Slovenska SOVA ni simbol modrosti in skrivnosti

Vsakdo izmed nas pozna navihano ljudsko pesem Čuk se je oženil. Danes, ko imamo vsesplošno norost pozitivne diskriminacije žensk, bi bilo naslov kajpada potrebno spremeniti v Sova se je omožila. Pa ne enkrat; omožila in ločila je tolikokrat, kolikor krat se je zamenjala vlada. Veseljači in popiva od ohceti do ohceti, od volitev do volitev, in pijana lega v zakonsko posteljo. Ko se prebudi s hudim mačkom ji je edina skrb in naloga vohljati za zavrnjenimi snubci – poraženci na volitvah in morda še za čisto običajnimi slovenskimi državljani, ki ji res ne moremo biti trd oreh. Pretežka glava za naporne naloge v mednarodnem okolju.

SOVA se je omožila, tralala, hopsasa

Ljudska pesem je nastala davno pred rojstvom SOVE (Slovenske obveščevalno-varnostne službe). Neznani ljudski pevec je bil brez dvoma vizionar. Ne samo ime ptice in lahkomiselnost muževne sove, tudi refren tralala, hopsasa je kot naročen za stanje v naši obveščevalno-varnostni agenciji.

Zdaj štrajkajo, zdaj ne štrajkajo, tralala, 

mečejo si polena pod noge, hopsasa.

Vohljajo za politično opozicijo, tralala,

poročajo na POP TV, hopsasa.

Tajni agenti se na javnem pikniku na mrtvo zapijejo, tralala,

radi bi vohljali za ne-našimi Slovenci, hopsasa.

Gledajo proč ob delovanju tujih obveščevalcev, tralala,

čudijo se, da jih evropski strokovni krogi ignorirajo, hopsasa.

Ne preverjajo tujih mešetarjev in investitorjev, tralala,

omogočajo, da je Slovenija pralnica denarja, hopsasa.

Po tekočem traku se izmenjujejo direktorji, tralala,

na stežaj odpirajo vrata nekdanjemu direktorju, hopsasa.

Na horuk ustanovijo novo delovno mesto, tralala,

»zakonito« zaposlijo agentko za posebne zveze z Gregorčičevo, hopsasa.

Tralala, hopsasa.

V Ljubljani je SOVA, ki noč in dan žre denarje, od sebe pa nam daje same marnje

Sleherni detektiv s. p. bi pri tako neodgovornem delu že davno propadel, naša Sova pa še kar huka, bodisi glasno na POP TV bodisi pritajeno predsedniku vlade. Predsednik republike pa je tako in tako nekoč prostodušno izjavil, da ni bral njenih poročil. Jih še vedno ne bere, ker za čuda še niso objavljena na družbenih omrežjih, ali ker jim ne zaupa? Sova se norčuje se iz Slovenije, iz slovenskih državljanov, ki jo plačujemo preko davkov ter nam dela sramoto v svetu.

Prešernovo zbadljivko na račun prijatelja Matije Čopa »V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da narmanjše fige« bi lahko prepesnili, in sicer: »V Ljubljani je sova, ki noč in dan žre denarje, od sebe pa nam daje same marnje«. Le zakaj bi se Sova ukvarjala z naporno dejavnostjo, ki je skrita očem običajnega smrtnika in se z amaterizmom dajala v zobe tujim obveščevalnim službam? Raje dejavno vstopa v spletke Šarčevega dvora, raje se gre resničnostni šov na TV in, ne nazadnje, raje pokriva »patriotska« dejanja svojih predhodnikov iz rajnke totalitarne države.

Slovenska SOVA ni simbol modrosti in skrivnosti

Je naključje, da je Slovenija v Evropski komisiji dobila resor kriznega upravljanja? Morda. Dejstvo je, da smo Slovenci velemojstri pri kriznem upravljanju na izviren način z neprestano menjavo direktorjev. Politika nastavi novega direktorja in potem čakamo na čudež, ki ga noče in noče biti. Na Sovi, ki je bila ustanovljena 1990. leta, imajo že štirinajstega direktorja (14.!), torej ga menjajo na okrogli dve leti. Sova seveda ni izjema. Se sploh da slediti menjavi direktorjev Kliničnega centra v Ljubljani pa SDH pa DUTB pa SNG Opera in balet? Temu primerni so seveda klavrni rezultati njihovega delovanja in bohotenje birokracije, kajti novi direktor najprej poskrbi za novo zaposlitev njemu lojalnih dvorjanov. Za nekdanje dvorjane pa se že nekje najde miza in fikus in plača svetovalca, ki svetuje sam sebi.

Slovenska SOVA nima nobene zveze s ptico, ki so jo že Stari Grki imeli za simbol modrosti in skrivnosti. To, kar se je pred kratkim v zvezi Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo dogajalo in pisalo, je ravno nasprotno, neumnost in oznanjanje le-te na strehah. Dokaz, da je stanje katastrofalno, je tudi v tem, da vse zgoraj zapisano lahko spotoma najde ljubiteljski publicist brez kakršnihkoli političnih in obveščevalnih zvez. Prosim, poiščite državo, v kateri je (razen v Sloveniji) to mogoče!