Splošno stanje kakovosti bivanja ljud.
Statistični podatki nam dokazujejo, da v Sloveniji kupna moč večine prebivalcev iz tako imenovanega srednjega razreda stalno pada, nič boljše pa niso tudi razmere na področju kakovosti bivanja starostnikov. Tudi splošno socialno stanje, še posebej pri mladih, ki so ne zaposleni, se stalno poslabšuje. Zato marsikje ravno upokojenci s svojo skromno pokojnino rešujejo svoje brezposelne otroke v skupnem gospodinjstvu. Še posebej pa so v težkih razmerah ovdoveli upokojenci. S skromnimi 300 – 500 evri pokojnine so se znašli na robu preživetja, saj jim ob vknjižbah in plačilu porabe po bančnih položnicah, plačilnih karticah, trajnikih in drugih tekočih stroških, ostane zelo malo denarja za ostale potrebe. To se je še posebej zaostrilo po januarski spremembi zakonodaje, ko se pri ugotavljanju virov premoženja upošteva vse; od avtomobila ali vikenda, do prihrankov na bančnem računu, namenjenih stroškom lastnega pogreba. Zaradi tega je veliko ljudi ostalo brez varstvenega dodatka in socialne pomoči. Krizo beležijo tudi v domovih za ostarele, ki se praznijo zaradi pomanjkanja denarja, zato se vse več ljudi zateka k uveljavljanju pomoči na domu!
Ljudje so brez denarja
Tako se mnogi že nekaj časa v stiski zatekajo k najemanju premostitvenega kredita – za golo preživetje! Še dobro, da banke tako pri osnovnem, kakor pri izrednem limitu vedno zaračunavajo obresti samo na višino porabljenega denarja. Navkljub zaostrenim pogojem poslovanja, banke za enkrat ne načrtujejo spremembo pogojev za najemanje kreditov. Pri tem je potrebno poudariti, da so banke pri izdajanju višjih zneskov kreditov, to je pet do dvajset tisoč evrov, bolj previdne. V takšnih primerih vedno zahtevajo podpis izjave o povrnitvi denarja v primeru smrti najemnika kredita. Pomembno je tudi zdravstveno stanje najemnika, da hipoteke na premičnine ali nepremičnine niti ne omenjam. Banke so torej do upokojencev krivične, saj jih uvrščajo v visoko rizično skupino občanov!
Rešitev je v solidarnosti
Prepričan sem, da globalna kriza, ki so jo zakuhali brezvestni in pohlepni bogataši, še zlepa ne bo presežena. Zato se moramo pripraviti na čas, ko bo stisk glede preživetja za človeka vreden način, vedno več. Skrajni čas je, da na vseh ravneh družbenega dogajanja začnemo razmišljati o načinu medsebojne pomoči, ki bo temeljila na solidarnosti in človečnosti, katere pa je zmeraj manj! V zgodovini sicer odkrivamo nekaj poskusov v to smer, vendar se je večina njih zaradi človeške pokvarjenosti in egoizma počasi spridila. V naravi se je uveljavilo načelo zadostnosti, med ljudmi pa geslo »imej samo toliko, kolikor potrebuješ« ni nikoli v polnosti zaživelo. Človeški napuh, škodoželjnost, nevoščljivost, pohlep in požrešnost uničujoče razkrajajo nesebično solidarnost in pomoč drugim ljudem, ki so v materialni stiski in živijo v hudem pomanjkanju… Ali smo pripravljeni kaj storiti za premagovanje vsega tega?
Foto: Univerza v Mariboru
