Šola v realnosti življenja? Vse je odvisno od vodstva šole in učiteljev

43

Pod kozolcem5. oktober je svetovni dan učiteljev. Na ta dan je bil namreč leta 1966 na medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejet dokument Priporočila o položaju učiteljev, ki je veljaven še danes. Dokument določa pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govori o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. (Vir: Wikipedija)

Prejšnji teden sem bil na dveh dogodkih, kjer je bilo prisotno veliko učiteljev. Na Brdu pri Kranju je bila v ponedeljek mednarodna konferenca koordinatorjev Ekošole, v petek pa sem bil pa na mednarodni konferenci ‘Ko učim, gradim’, ki jo je organizirala srednja šola Biotehniškega centra Naklo. Tema konference je bila “Šola 21. stoletja – zame, zate, za skupnost”. Oboje je bilo navdihujoče.

V belih teniskah na vrt …

Na konferenci koordinatorjev Ekošol se je zbralo nekaj sto slovenskih učiteljev (bolj učiteljic) in nekaj gostov iz tujine. Po pozdravnih govorih – kot je rekla ena od učiteljic – “kronanih glav” (ministra Dejana Židana, veleposlanika Kraljevine Nizozemske g. Barta Twaalfhovna) in ko so dali veliko – po moje odločno preveč – besede sponzorjem, smo si med odmorom v preddverju lahko ogledali primere dobrih ekoloških praks na osnovnih in srednjih šolah. Prav veselje je videti, koliko si nekateri učitelji, prizadevajo – v tem primeru za – ekološko osveščenost učencev in dijakov. Izvajajo projekte, kot se temu danes reče, se trudijo postati ekošola, delujejo v smeri zmanjševanja onesnaženosti, učijo otroke pridelovati svojo zelenjavo, zelišča.

En primer: ali veste, da so dijaki Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije na znamenitih ‘fondovih’ že malo zapuščenih vrtovih, ob še bolj zapuščenem Plečnikovem štadionu v Ljubljani ustvarili vrtove? “Mestna blokovska deca”, ki ne ve več kako kaj zraste in kaj vse je potrebno, da kaj zraste, so pod mentorstvom Rajka Bošnjaka, karizmatičnega profesorja, uredili čudovite vrtove. Še prej so vrtove krajinsko skrbno načrtovali, fantje so posekali kar je bilo treba (morda so nekateri prvič držali v rokah kakšno bolj “moško” orodje), zasadili krampe in lopate, pripravili zemljo, zasejali ter pridelali zelišča in zelenjavo. “Spotoma” so še ustanovili podjetji, ki se ukvarjata s trženjem pridelanega. Tržijo tako, da pridelke podarijo (recimo staršem na dnevih odprtih vrat) ali zamenjajo. Imajo celo deklico, ki je vodja odnosov z javnostmi. Dijaki, s katerimi – tako se govori – je težko delati, se ukvarjajo s kmečkim delom. Na začetku so prišli na vrt v belih teniskah …

Dijaki pri delu, ki je za marsikaterega mladca in mladenko “brezveze”, sodelujejo z veseljem. Se da, če je pravi učitelj na pravem mestu. Še mnogo podobnih praks je bilo videti na konferenci na Brdu. Bogu hvala za take učitelje.

Na šoli “vrtijo” celoten poslovni krog

Na konferenci “Ko učim, gradim” me je navdušila inovativnost učiteljev pri iskanju dobrih pedagoških rešitev, ki so jih predstavili v široko zasnovanih tematskih sklopih. Še bolj pa me je navdušila šola sama. Šola izobražuje izredno praktično v programih kot so kmetijsko-podjetniški tehnik, cvetličar, mesar, gospodar na podeželju (kako zanimiv naslov programa!), hortikulturni tehnik, … (vsi programi). Že sama lokacija šole je zanimiva – na koncu vasi, sredi polj in travnikov, med rastlinjaki. Šola ima po besedah ravnateljice okoli 20 ha kmetijskih površin, s katerimi v resnici gospodari. Svoje izdelke prodajajo v trgovini »Pod kozolcem«, ki je v sklopu šole. Že pri prvem obisku šole me je presenetil kar obsežen obseg njihovih lastnih izdelkov (siri, jogurti, skuta, čaji, sok, kis, semena, sadike, …) in tudi izdelkov lokalnih pridelovalcev, ki jih dijaki prijazno prodajajo – to je del njihovega učenja primerne komunikacije s strankami.

Šola ustvari približno 25 % prihodkov brez države, sama s svojimi izdelki, storitvami (oni sodelujeo pri božično okrasitvi Kranja) in nekaterimi – tudi zelo uspešnimi – mednarodnimi projekti. In ta naravnanost – opreti se moramo na lastne sposobnosti – popolnoma spremeni njihov pogled na izobraževanje. Oni ne zahtevajo od države stalno nekih sredstev, oni prodajo to kar pri pouku ustvarijo.

Na tej šoli se učijo v realnosti življenja, oni delujejo v celotnem proizvodnem ciklu: od pridelave, preko proizvodnje, marketinga do prodaje. To je za kmečke gospodarje še kako pomembno. Upoštevajo vso državno birokracijo, kar je prav tako pomembno in mora biti del pouka. Oni se ne igrajo nekakšnih “monopoli” igric, preko katerih bi spoznavali proizvodnjo in podjetništvo. Oni so podjetniki. Čutite razliko med ‘spoznavati’ in ‘biti’? Oni se ne učijo, da bi ‘vedeli’, oni se učijo, da bi ‘znali’. Bog daj več take naravnanosti na naših šolah, Bog daj več takih direktorjev, ravnateljev, učiteljev.

Foto: Biotehniški center Naklo

43 KOMENTARJI

  1. BC Naklo obvlada trženje v javnosti in podjetništvo. Vzgojo za znanje in za življenje nekoliko manj. Obiskovalca ob vstopu na šolsko dvorišče pozdravijo neoplete gredice, kjer se cvetje stežka prebija skozi plevel. Izobražujejo namreč vrhunske vrtnarje in cvetličarje. Izživljanje nad šolsko živino ostaja “neopaženo”. Vzgajajo namreč cvet bodočih kmetovalcev. Vrstniško nasilje rešujejo piarovsko, s pometanjem pod preprogo, nasilneži so nekaznovani, žrtve utišane.

    “Bog daj več take naravnanosti na naših šolah, Bog daj več takih direktorjev, ravnateljev, učiteljev. ”

    Ni vse zlato, kar se pod žarometi sveti.

    • Sam nisem dobil opazil neopletih gredic, nasprotno, okolicao šole je izjemno lepo urejena. Tudi dijaki in dijakinje so šolo pohvalili. Vzdušje med profesorji je – kot sem opazil v dveh dneh – odlično. Se mi zdi, da delajo odlično. Gotovo pa je kje kaka težava, tako kot povsod.

      • Tudi dijaki in dijakinje so šolo pohvalili.
        =========
        Čemu je bilo potrebno pripisati “dijakinje”?

        • Slučajno sem “šel mimo” in to prebral. Mar bomo spet morali klicati k doslednosti? Če imamo dijake in dijakinje, bomo na negativni strani morali imeti tudi kriminalce in kriminalke, lopove in lopovinje, barabe in barabinke, bedake in bedakinje itd. Kdaj se bodo ljudje začeli zavedati, kako strašno je to v neskladju z osnovami, z globino našega mišljenja in jezika!? Ne maram na roke delanih besed in tudi na roke delane logike v jeziku ne!

    • Tipična socialistična slovenska šola. Pod lepimi cunjami in bliščem je beda.
      Lepo je, če je človek pozitiven, ni pa lepo, da si v imenu pozitivizma laže, izkrivlja resnico.

      • Ta šola zagotovo ni socialistična in kaj takega lahko izjavi samo nekdo, ki te šole ni videl od blizu. Foušerija je pač huda stvar.

    • Očitno imava vsak drugačne izkušnje s to šolo. Šola je velika in jaz o gimnazijskem delu sploh nisem pisal, niti nisem imel opravka z njim. Sploh pa na rezultate mature sam ne dam veliko. V prispevku sem poudarjal in se naduševal nad praktično naravnanostjo šole, nad učenjem v realnosti življenja.Sam na rezultate mature ne dam skoraj nič. Meni so slab indikator uspešnosti šole in daleč od objektivnosti.

  2. G. Čerin, se strinjam, 2 dnevne promocijske izkušnje s šolo je res nemogoče primerjati z izkušnjami šolanja v tej ustanovi. Poznam nekaj družin, ki ob odlični promociji zaupale izobraževanje bodočih kmečkih gospodarjev tej ustanovi (smeri gospodar na kmetiji, kmetijsko-podjetniški tehnik). Žal si je večina oddahnila, ko je to obdobje minilo, razočaranje pa je ostalo (pa ne zaradi “slabe” mature – čeprav tudi to pomeni, da imajo bodoči maturanti že ob vpisu precej slabše možnosti za nadaljevanje študija). Vzgoja za odnose je tista, ko pusti pečat.

    • Problem je zdrava kritika. V državi množičnega malikovanja (zelo podobni Severni Koreji) se ves čas večina za vsako ceno oklepa status quo. Večina se kot norec boji reform.

      Marijana, realno ste opisali izkušnjo, a na forumu ste dobili tako hladen tuš kot bi vam Štruklji ali Kučani nazaj pisali.

      Čakam še, da IF napade uspešnega primarija Gregoriča, ki je z raziskavo pokazal na štalo v otroški srčni kirurgiji. Pol zdravnikov je pred leti podpisalo ugovor vesti. Pol pa bi rado nadaljevalo polomijo. Pol jih je izkoriščevalnih privilegirancev, pol pa je garačev tipa Radan, ki so v trenutku kot drugorazredni (hrvat) primerni za medijski uboj in žrtveno jagnje. En kirurg je moral v Nemčijo iti. Drug je nadaljeval ubijanje pacientov in nima kje dobiti dela, razen v SLO.

      • Ne vem, zakaj se je Gregorič iz Houstona pustil v to vplesti ( z raznimi Robidami, ki deluje iz zagrenjenosti, ker sam ni prosperiral v UKC, ko je bil tam). Dejstvo je, da ima Slovenija premalo denarja in 3 krat premalo dojenčkov s takimi anomalijami srca, ki zahtevajo operacijo, da bi tak center zadostil zahtevam, ki jih isti dr. Gregorič predpostavlja.

        Dr. Mishaly je bil v tem programu izhod v sili. Ampak odličen operater, kakršen slovenskim malim srčkom nikoli pred tem še ni bil na voljo. Seveda je problem, da ni bil stalno prisoten. A ta problem ni rešljiv ob manj kot 90 pacientih letno, drugače kot s pošiljanjem v tujino. Ki bi pomenilo vsaj 5 krat višji strošek.

        To, kar sta delala Mishaly in Blumauer je imelo malo čez 2% smrtnost. Kar je dober rezultat pri takih anomalijah celo za razmere razvite medicine. Vtis, ki so ga Slovenci dobili preko diletantskih in zlonamernih medijev je pa nasproten. Kot da bi bila 98% smrtnost teh otrok. Tragično je, da ljudje te zlonamerne prevare ne dojamejo. Tragično je, da ti pišeš na podlagi teh medijskih neslanosti in zlohotnosti, da je “en kirurg nadaljeval ubijanje pacientov” ( mišljen je očitno vnuk predstojnika predvojne ljubljanske kirurgije, ki so ga komunisti odrezali. Zdaj bi enako z vnukom naredili družno socialisti in liberalci, očitno.)

        Glede Radana bi bil pa jaz zelo previden, preden ga razglasim za žrtveno jagnje. Ne trdim, da je nasprotno, ampak po doslej znanem vendarle veliko bolj kaže na to, da je prej slovenski dr. Keworkian in hudo motena osebnost. Olajševalna okoliščina je le ta, da so to bili pacienti v brezupnem in končnem stanju. Preobremenjenost ali slabi odnosi pa pač niso opravičilo.

  3. Tudi če je del od tega, kar sila kritično o omenjeni šoli trdi Marijana, res, zvenijo njeni zapisi precej nekonstruktivno.

    Kaj pa je alternativa taki šoli? Da tista redka mladina, ki ima še voljo ostati na kmetiji, delati z zemljo ali ostane slabo šolana v specifičnih znanjih ali pa z usmeritvijo v druge stvari opusti željo za delo na kmetiji.

    Kar pomeni za Slovenijo še več nekih nezaposljivih kvaziizobražencev ob podeželju, ki v velikem delu očitno stagnira, kjer je vse več polj, travnikov in starih domačij vidno zanemarjenih ali pa za njih z zadnjimi atomi močmi za silo še skrbijo starčki pri 80 letih. Mladi s kmetij pa raje kopičijo in vozijo recimo tovornjake kot da bi obdelovali zemljo.

    Katastrofa je, kako smo, morda po vzoru beograjske čaršije ( zmerljivka seljak, seljaćino), v Sloveniji razveljavili ta imenitni, ustvarjalni in neodvisni poklic kmeta.

    ps. Šolanje razgledanih, okoljsko ozaveščenih kmetov naj bi bila po mojem ena od prioritet izobraževalne politike.

    • Alternativa so privatne šole, konkurenca med njimi. Zaradi socializma obubožanim staršem pa naj da država v roke vavčerje, ki bodo pokrili 95 procentov šolnin. Pa merjenje posameznih storitev…

  4. Sicer pa predstavljeni koncept ekošol zelo odobravam. Upam pa, da na lokacijah, kot je za Bežigradom okoli štadiona ( Plečnikovega ali Pečečnikovega, kakor želite), preden se lotijo pridelave eko-sadja in povrtnine, dajo tamkajšnjo prst v temeljito analizo. Da ne bi taki “eko izdelki” zdravju naredili več škode kot koristi.

    ps. Pozitivno pri članku mi je tudi, da prikaže pomembnost in vrednost nekega poklica, v tem primeru pedagoškega, ki je v tej državi skoraj izključna domena pri nekaterih tako osovraženega javnega sektorja.

    Tudi poklici v javnem sektorju so spoštovanja vredni, ne tega, da nekateri o njih razpravljajo kot o ničvrednem balastu, socialističnih birokratih ipd. Slovenska desnica bi morala presekati to neplodno ideologijo sovraštva med javnim in zasebnim sektorjem.

    • Kje pa imaš v Sloveniji privatne učitelje. Socializem je iz učiteljev, Vzgojiteljic in zdravnikov ter medicinskih sester naredil birokrate.

      Kakšno sovraštvo? Govoriti je treba o monopola, ki drastično poslabša kvaliteto storitev in astronomsko poveča stroške storitev.

      Tudi korupcija obstaja samo v javnem sektorju. V privatnem je ni.

      A to še ne pomeni, da so vsi učitelji, zdravniki slabi. Je pa večina zelo slaba in razvajena. Tako kot delavci v kolovozih. Na koncu so samo še drugorazredni v fabriki delali, prvorazrednih je bilo vse več: in ti so samo upravljali in privatizirali tozde, sozde.

      Mar niso tudi politične stranke v Sloveniji privatizirane s strani komunističnih fevdalcev?

      • Ne bi rekel, da imamo prav slabe učitelje. Oziroma, bolje, učiteljice. Feminizacijo šole vidim sicer kot resen problem, posebej za razvoj fantov. Naša osnovna šola in gimnazija nista, kljub dominaciji javnega sektorja, verjetno bistveno slabša kot v večini Zahoda ( nekoliko potratna, to pa drži). V našem gospodarstvu je pa za primerjavo žal malo takih, ki izdelujejo res konkurenčne proizvode, zlasti končne prozvode za najbolj svobodne trge. Koliko jih dobro prodaja recimo na ameriški trg? Mislim, da smo daleč bolj konkurenčni z ZDA pri šolanju, kot pri izdelkih privatnega sektorja, namenjenih trgu.

        Relativno kvalitetno glede na zelo nizek vložek ( le okoli 40% tistega kot v Avstriji in Nemčiji in še manjši delež glede na Švico in ZDA) imamo zdravstvo. Nekateri Slovenci se tega zadnjega zavejo šele, ko grejo v tujino. Cena posegov, ki jih izvajajo v bolnicah ali obiskov v ambulantah, ki so pri nas zaračunane ZZZS, je včasih le desetina tistega, kar se plača ponekod na zahodu.

        Se strinjam z več privatne pobude in privatnega sektorja kot jo je v SLO. Sicer pa v Evropi ni države, kjer bi bila večina bolnic ali večina šol v privatnem sektorju. Ponekod so pri šolah, zlasti gimnazijah in univerzah približno na pol:pol, to je pa tudi največ.

        • Vedno bolj agresivno braniš socializem.
          Kvaliteto ocenjujemo, ko damo učitelje na trg. Saj si v Sloveniji danes ne smemo narediti niti lestvice šol, kaj šele marljivih lestvic. Ti javni zavodi se gredo danes samoevalvacijo. Učitelji so od ravnateljev vsi ocenjeni odlično. Le redki prav dobro. Ravnatelje samoupravno izbere mafija šole (sindikat, luzerji)…

          Šole so že desetletja privatizirane. Majhne šole so celo kot Susak. Žlahta ravnateljice. Tko kot so tudi politične stranke fevdalno privatizirane. Krčevito branjenje status quo.

          • Ne branim socializma. Realno osnovna šola v Slovenije otroke ne nauči manj kot povprečna šola v ZDA. Tudi če je marsikatera kritika upravičena, tudi jaz jih imam, slovenski mediji pa zanimivo, skoraj nobenih, realno osnovna šola v SLo in gimnazija tradicionalno nista slabi. Univerze pač so.

          • “Realno osnovna šola v Slovenije otroke ne nauči manj kot povprečna šola v ZDA”

            Zavajanje s pojmom povprečno. Pravilno bi bilo: “Realno osnovna šola v Slovenije otroke ne nauči manj kot državna šola v ZDA.” To pa je veliko znamenje za preplah.

      • Obseg birokratskih opravil v zadnjih letih prekomerno narašča, pa smo v kapitalizmu. Osebe v omenjenih poklicih – učitelji, vgojitelji, zdravniki se utapljamo v gori obrazcev in dopisov – ni zapisano, nismo naredili, če ne zapišemo, smo takoj na zatožnih klopeh, ker manjkajo dokazi…Malo več vpogleda v dejansko stanje, prosim, preden se kaj komentira.

        • V Sloveniji ni kapitalizma. Sploh pa na področju zdravstva, kjer je 1% privatnih zdravnikov in bolnic. V tujini, vzhodni Evropi med 80 in 100%. V Sloveniji za zdravstvo delavci plačujemo 8% BDP. Primerljivo z Evropo. Seveda pa imajo Avstrijci 3x višje plače, Švicarji pa 5x.

          Šolstvo je čisti socializem. Še promila privatnih šol nimamo.

          Birokracija in obrazci so dokaz socializma. Bolj kot kvalitetno delo je pomembno pisanje obrazcev, poročil, statistik.

          Malce več poznavanja, prosim!

          • pavel – imaš kje kakšen vir od podatka “80%-100% privatnih bolnic”?


            glede birokracije pa te moram razveseliti, da se pogumno množi tudi v najbolj kapitalističnih državah. se pa strinjam, da so bile socialistične države včasih prave cvetke glede tega (pa jugoslavija še niti ne tako zelo, vsaj napram rusiji in, kakor slišim, tudi kitajski)

            kot rečeno pa – birokracija ni vezana na politični sistem. nekaj birokracije je in mora biti! .. potem pa imamo sveda tudi absurde ob priletu v meko kapitalizma, kjer moraš na avijonu izpolniti obrazec, na katerem zagotoviš, da nisi terorist…

          • Nimam pri roki teh podatkov. Sem jih pri časom prebral za Poljsko, Češko, Madžarsko in Zahodno evropske države.

            Čudno, da v Sloveniji politiki o tem ne govorijo. Komunisti gotovo ne bodo. Tudi večina zdravnikov ali intelektualcev pojma nima ali pa zavaja kot If.

            Eno so javne storitve, drugo pa so državne bolnice in državni zdravniki.

            V Evropi so javne storitve in privatne storitve. Bolnice in zdravniki so vsi privat. Država iz zavarovalnin krije obiske v privatnih bolnicah in ambulantah (javne storitve )

          • Tu govoriš neumnosti na pamet. Ambulante družinske medicine ( general practiotioners) imaš večinoma privatne. Včasih kot zadruge. Tudi mnoge specialistične ambulante. Večina bolnic pa ni privatnih, to je čista dezinformacija. Posebej ne večjih. Kje? V Gorici, Trstu na Katinari, v Celovcu, Grazu, Innsbrucku, AKH na Dunaju? To ni privatno, pojma nimaš.

            8% delež BDP za zdravstvo je premalo. Ves razviti zahod daje preko 10%. ZDA 15%.

          • Okej – potem ne zameri, če bom zaenkrat te podatke o privat bolnicah vzel z zrnom soli.


            Je pa zanimivo, da si za te podatke iz spomina naštel samo tri bivše socialistične republike – morda pa bi se iz tega dalo sklepati, da je bil pri njih socializem super temelj za sedanji kapitalizem ? 🙂

            Kot mnogo stvari pri nas (žal) je tudi zdravstvo v katastrofalnem stanju. Denarja je sicer več kot dovolj, problem pa je seveda korupcija (in velikokrat tudi nesposobnost vodij) .. naša majhnost nam pri takih “podjetjih” žal zelo škoduje …

          • V katerem družbenem sistemu torej živimo, Pavel? V socializmu? V kapitalizmu? V neoliberalizmu? Ne vem. Vem samo to, da mi birokratski del službe krade veliko preveč časa in da mi vedno manj čas ostaja za tisti del službe, ki mi je v resnici pomemben in je v službi ljudi…Krščansko gledano delam veliko nekrščanski del. Dela, ki so mrtva črka na papirju in daleč od služenja ljudem. Naj to spremeni tisti, ki je na položaju, da to spremeni, da bomo ljudje, ki smo se šolali za delo z ljudmi res delali z njimi ne izpolnjevali en kup velepomembnih obrazcev.

          • Od nekoga, ki je nekoč hodil po Ignacijevih poteh po Sloveniji, se pričakuje manj besednega nasilja v komentarjih in več strpnosti….Moje poznavanje družbenega sistema je res majhno, me pa prizadanejo nasilne besede, obsojanja brez dokazov, označevanje ljudi vsepovprek,….metanje vseh v en koš…žalostno… bruno in iver v očesu…grem pometat pred svoj prag…

          • Blagor človeku,
            ki se ne ravna po nasvetu brezbožnih,
            ne stopa na pot grešnikov
            in ne poseda v družbi porogljivcev,
            2 marveč se veseli Gospodove postave
            in jo premišljuje podnevi in ponoči.
            3 On je kot drevo, zasajeno ob potokih voda,
            ki daje ob svojem času svoj sad
            in njegovo listje ne ovene;
            karkoli dela, vse mu uspeva.
            4 Ne tako brezbožni, ne tako!
            Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.
            6 zakaj Gospod pozna pot pravičnih,
            pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

          • Nrk, vprašaj se kaj je vzrok tvoje nasršenosti?

            Tudi jaz ne maram birokracije, a jo socialisti povsod vsiljujejo vedno več. Izvozniki živijo v kapitalizmu, vsi ostali v socializmu.

            S . Ignacij ni imel nič s socializmom. Gotovo bi ga danes ostro obsodil.

    • Učitelj je družbeno-politični delavec v ustvarjanju novega, rdečega sveta. Tako je veljalo včasih. Se je danes režim kaj spremenil? Jaz trdim, a je šola pri nas strogo načrtovan in vzdrževan kaos, ki vzgaja odlične potrošnike in poslušne državljane.

      • In slovensko šolstvo je primer socialističnega samoupravljanja. Večina učiteljev je nesamostojnih in neodgovornih luzerjev. Podpirajo škodljivca in manipulanta Štruklja. Ta jim je zvišal uravnilovka. Večina pa izvoli ravnatelja, ki jih ščiti in ne nadzoruje. Nikakor jim ne more biti šef. Vsaj večini ne. Lahko se znaša nad manjšino, ki ni v sindikatu in dobro delajo nekateri zaradi sledenja osebni etiki.

  5. V šolo, v katero hodijo moji otroci, je župan pred leti investiral v velik vrt in rastlinjak. 20x 100m. Na njem dela zunanjo sodelavec agronomije. Že 3 leta. Niti ene učiteljice ali razreda še nisem videl na tem vrtu.

    Z agronomom se včasih pogovarjam, ker imam tudi sam velik vrt in nobenega izkušenega mentorja. Zadnjič mi je predstavnik staršev povedal, da je župan (ki je podjetno naravnan) na sestanku znorel nad učiteljicami in ravnateljico, ker se jim z učenci ne da na vrtu delati v okviru ur.

    • Naj župan zaposli valpeta na šoli, pa naj ta žene vse, vključno z ravnateljico vsaj občasno delat na njivo. A ja, kje je to: v Cerkljah na Gorenjskem?

      • Dej ostanimo na vsebini. Ne s temi špijonskimi metodami. Vidiš: to se meni zdi potuhnjeno.
        Meni je vseeno kdo si ti. Kar bi rad dokazal je to, da delaš v javnem sektorju, ker ga tako močno braniš (zdravstvo) in da imaš od neučinkovite in neuspešne SDS osebne koristi. Ker se ti to iz pisanja vidi. Te stvari pokvarijo in znižajo tvoj visok nivo pisanja in razmišljanja. Me pa ne zanima tvoje ime, tvoja žlahta in tvoj kraj bivanja. Sicer pa vprašaj Janševo in Kučanovo obveščevalno službo. Špijoniranje je potuhnjeno, if!

        Manipuliranje pa je namerno napačno sklepanje v svojo korist in v uničenje drugega.

  6. Na FB sem od nekega think thank a (liberalni kristjani) dobil graf ameriškega šolstva. Po spominu:

    Privatne šole, nastaja vedno več državnih šol v zadnjih stotih letih:

    Število študentov je naraslo 4x
    Število učiteljev 6x
    Število birokratov 9x
    Število stroškov za šole 12x
    Rezultati (merjeno znanje) pa je padlo v stotih letih.

    To je rezultat državnih šol, prodora socializma v ZDA. Večina pametnih in etičnih Američanov joka nad ZDA, kakršno so naredili politiki in birokrati v zadnjih 100 letih. Totalno kontra ameriškim očetom pred 250 leti.

  7. Kako lepo : ne vem ali je to ps1 ali odlomek iz knjige Pregovorov:

    “Blagor človeku,
    ki se ne ravna po nasvetu brezbožnih,
    ne stopa na pot grešnikov
    in ne poseda v družbi porogljivcev,
    2 marveč se veseli Gospodove postave
    in jo premišljuje podnevi in ponoči.
    3 On je kot drevo, zasajeno ob potokih voda,
    ki daje ob svojem času svoj sad
    in njegovo listje ne ovene;
    karkoli dela, vse mu uspeva.
    4 Ne tako brezbožni, ne tako!
    Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.
    6 zakaj Gospod pozna pot pravičnih,
    pot brezbožnih pa vodi v pogubo.”

    Redki ljudje premišljujejo Gospodovo postavo in delajo.
    Večina se sprilagaja močnim. Veruje, malikuje sistem, državo, liderje, stranko, denar, rente, ugled, čast,…

    Le kam naj grem drugam, Gospod: besede smisla, ljubezni in večnega življenja imaš le ti. Predvsem pa zgled.

  8. V ponedeljek, 5. okt. na dan učiteljev, sem malo pregledovala slovenske medije, da bi videla, kako so ga obeležili. Prebrala sem preveč splošnih fraz in predvsem ogromno "jamranja" in puhlega pisanja v komentarjih. Potem pa sem našla poročilo "Šola v realnosti življenja" v Časniku in sem bila navdušena. Vsaj malo optimizma, nekoliko drugače. Ko sem brala članek, nanj še ni bilo odzivov. Po nekaj dneh sem se odločila, da napišem piscu članka nekaj ljubeznivih besed. No, pa sem videla, da se je nabralo veliko komentarjev, med njimi precej zajedljivih, ki iščejo samo slabe strani in vse pomešajo – šolo, zdravstvo, maturo, komuniste, ameriško šolo in še kaj. Razumljivo, saj je toliko stvari, ki nas tare. Naj še jaz pristavim svojega. Aleš Čerin – napisali ste zanimiv in optimističen članek in opozorili na nekatere probleme, s katerimi se slovenska (tudi ameriška) šola premalo ukvarja. Hvala in čestitam. Če bi Aleš Čerin pisal razpravo in ne samo okoli 50 vrstic dolgega informativnega članka ob dnevu učiteljev, bi verjetno pisal tudi o problemih in pomankljivosti omenjenih šol. Tematika, na katero pisec opozarja, je pereča. Ljudje moramo postati varovalci svojega edinega doma – Zemlje in v sodelovanju živeti z okoljem. Samo šole, v katerih se učenci/dijaki/študenti učijo vsebin z razumevanjem in osmišljanjem, povezovanjem s posameznikovim in njegovo širšo skupnostjo, to je z resničnostjo, so uspešne. Leopoldina Plut-Pregelj, Washington

Comments are closed.