Sodni dan?

Zdi se, da se je iz jajca po imenu Patria, ki so ga nekateri mediji in politiki zavzeto greli in ujčkali zadnji dve leti, končno izvalilo otipljivo pišče. Vložene naj bi bile obtožnice in ena naj bi bila – kar je najpomembneje – namenjena J-ju, kronski tarči celotne afere.

Seveda je edino resnično zanimivo vprašanje ob tem, kaj se mora dogajati v glavi politika ali državnega uradnika, da se odloči tvegati in se vključi v takšno zgodbo. Vsaj če sklepamo po nedavnih homatijah s Sanaderjem, ki je zaradi takšne zgodbe postavil na kocko in uničil svojo kljub vsemu osupljivo kariero, najbrž ne prav dosti. A ker celo osrednji slovenski časnik, poglavitni razširjevalec “blagovesti o finskih oklepnikih”, svari pred prevelikimi pričakovanji glede končnega izida procesa proti najbolj znanemu obtožencu, saj da obtožnica temelji na “posrednih dokazih”, se lahko za zdaj v zavetju podmene o nedolžnosti domnevnih obtožencev zadovoljimo zgolj z ocenjevanjem posledic Mladininega razkritja za vpletene.

Olajšanje

Kakor koli že, marsikomu na levici je odleglo. Če so obtožnice zares postale meso, bo v vsakem primeru težko še naprej trditi, da je celotna saga, zaradi katere je Finska postala najbolj znana tuja država pri nas, v bistvu vzklila v pisarni nikakor ne neproblematičnega nadangela v boju proti korupciji. Kar je že nekaj. Hkrati je glavna opozicijska stranka skupaj s svojim prvakom ne bo mogla odnesti čisto brez škode. Bržkone pomemben podatek mesec dni pred lokalnimi volitvami in v času, ko je podpora vladajočim zopet rekordno nizka.

Po drugi strani traja afera že vse predolgo in se je kljub prizadevanjem svojih apostolov, da bi jo v periodičnih presledkih priklicali v spomin javnosti, že zdavnaj razvodenela. Za razliko od nekaterih drugih afer ne premore (več) udarne moči političnega torpeda.

(Verjetno) brez sodnega dne

Zato kljub drugačnemu prvemu vtisu ni pričakovati, da bi se še lahko sprevrgla v sodni dan za Janšo.

Res je: polovica Slovencev ob sami misli na obtožnico in ne glede na izid sodnega procesa vnaprej “ve”, da si je bivši premier umazal roke z jemanjem podkupnine. Ampak ti niso bili nikoli njegovi volivci, zaradi česar možakar z njihovo gotovostjo ne izgubi ničesar. Nasproti jim namreč stoji nezanemarljivo število Janševih privržencev. Slednjih verjetno niti posnetek predaje kovčka ne bi prepričal o njegovi krivdi.

Janši je potrebno hkrati priznati, da se je na novico o obtožnici odzval precej vešče, v svojem znanem slogu. Njegova prva skrb je (bržčas taktično modro) veljala mobilizaciji najzvestejših privržencev. Zadevo sta mu nedvomno olajšali dejstvi, da se je zgodba o tožilskem papirju najprej pojavila v Mladini in je zanjo najzaslužnejša tožilka, že od prej znana po svojih “trkih” z Barbaro Brezigar.

Vodja opozicije se utegne iz vsega dogajanja torej izvleči zgolj s praskami. Seveda pa bo nad njim kot Damoklejev meč vsaj nekaj časa visel strašljivi zgled Iva Sanaderja.