Sodelovanje partizanov z okupatorjem

sodelovanje partizanovKnjiga Sodelovanje partizanov z okupatorjem je eden prvih poskusov celovito zaobjeti pojav vojaškega, političnega in gospodarskega sodelovanja med Titovimi partizani in naci-fašističnim okupatorjem v času druge svetovne vojne (1941-45) v Jugoslaviji.

336 strani, trda vezava, več kot 630 osebnih imen, več kot 440 krajevnih imen

Bralci Časnika lahko knjigo naročite s skoraj 50% popustom po ceni 35 €. Stroški pošiljanja znašajo 5 evrov (plačilo po povzetju), stroške pakiranja prevzame Založba Ignis.

__________________

Osrednji del knjige je delo srbskega zgodovinarja Miloslava Samardžića Sodelovanje partizanov z Nemci, ustaši in Albanci, ki obravnava kolaboracijo med silami Osi in Titovimi partizani na večjem delu Jugoslavije, s posebnim poudarkom na območju Srbije in takratne Neodvisne države Hrvaške. Za razliko od prejšnjih monografskih študij se Samardžićevo delo ne osredotoči samo (ali predvsem) na tim. »marčevska pogajanja«, namenjena skupnemu nastopu Tita in sil Osi zoper morebitno izkrcanje angloameriških zaveznikov na Balkanu, ki so ga pričakovali v letu 1943, ampak osvetli interes nacistov za sodelovanje s partizani od leta 1941 dalje, prav tako pa tudi sporazume o sodelovanju, ki so jih že v 30. letih 20. stoletja med seboj sklepali hrvaški ustaši in jugoslovanski komunisti. Samardžić tako prikaže sodelovanje titoistov s silami Osi prav do konca vojne, tudi tako šokantne epizode, kot je sodelovanje med partizani in ustaši v genocidu nad srbskim narodom.

Spremna študija izpod peresa Uroša Šušteriča in sodelavcev Samardžićevo delo aktualizira tudi za Slovenijo: pokaže, da Slovenija v času druge svetovne vojne ni bila ločena od dogajanj v Jugoslaviji in da so tako kot povsod drugje sile Osi in komunistični (Titovi) partizani sodelovali tudi tukaj. Če je vrhunec slovenskega dela predstavitev sporazuma o sodelovanju med partizani ter nemško vojsko, SS in SD na severnem Primorskem leta 1944, ki je pomenil zaustavitev smrtonosne operacije nemške vojske zoper glavnino primorskih partizanskih sil, dogovor o nenapadanju in uspešno gospodarsko sodelovanje med Nemci in partizani, pa se delo ne ustavi pri tem, ampak analizira stike in sodelovanje med okupatorji in komunisti od leta 1941 do konca vojne, dogovore o nenapadanju, izdajanje nasprotnikov komunizma v smrt ali taborišča, okupatorsko oskrbo partizanskih enot, skupne okupatorsko-partizanske nastope zoper nasprotnike komunistične revolucije in predvsem zoper enote Jugoslovanske vojske v domovini in še veliko drugega. Slovenski del tudi postavi kolaboracijo med komunisti in nacisti v evropski okvir: ob analizi Marxovih in Engelsovih stališč, ki so bila uresničena v politiki Hitlerjeve NSDAP pregleda sodelovanje med Nemci in ruskimi komunisti v času oktobrske revolucije (1917), vojaško sodelovanje med weimarsko Nemčijo in Sovjetsko zvezo in sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Tretjim Reichom. Tako postavi okvir, znotraj katerega je dogajanje v Jugoslaviji ne samo razumljivo, ampak tudi logično. Delo v veliki meri sloni na do zdaj neuporabljenem (ali le redko uporabljenem) arhivskem gradivu in vsebuje tudi priznanja vidnih funkcionarjev partizanskih organizacij.

[vfb id=’61’]