V Sloveniji smo že v 60 – tih letih imeli dva pomembna gospodarska subjekta na področju farmacevtske industrije: novomeško KRKO in ljubljanski LEK. Novomeško Krko je »na noge« postavil sposoben gospodarstvenik, nekdanji novomeški predsednik OLO Novo mesto mag. farm. Boris Andrijanič prvi generalni direktor Krke. Andrijaničev rod je izhajal iz Bakra pri Reki, njegov oče pa je imel lekarno v Novem mestu že sredi tridesetih let prejšnjega stoletja. V 70- letih je uspešnega direktorja Andrijaniča nadomestil še bolj prodoren in uspešen mag. Miloš Kovačič, rojen v Šentjerneju. Dandanes pa Krko tudi zelo uspešno vodi gospodarstvenik generalni direktor in predsednik uprave Krke, Jože Colarič, ki se je leta 1955 rodil v Brežicah.
Tako je v 60 – tih letih prišlo do prve in zadnje politične pobude o združevanju teh tovarn. Zato so zasedanje skupščine farmacevtsko – kemičnega kombinata, ki je nastal z eno samo in edino združitvijo Leka in Krke, beležili že 25. oktobra 1961 v Ljubljani. Iz Novega mesta so se skupščine udeležili predstavniki občine in Krke. To so bili sekretar ObkZK Miro Thorževskij, predsednik ObLO Ludvik Golob in podpredsednik Sergej Thorževskij. Krko pa je zastopala mag. Marta Slapar – Mušič, ki je natančno predstavila dotedanjo pot in razvoj tovarne zdravil Krke. Delovanje Leka pa je orisal dr. Ludvik Cencelj. Udeleženci so bili na koncu enotnega mnenja, da bodo z združitvijo denarja, strokovnih kadrov in opreme v kombinatu ustvarili ugodne pogoje za izgradnjo in razvoj močne slovenske združene farmacevtsko – kemične industrije.
Ko je pred leti švicarski Novartis kupil ljubljanski Lek, so mnogi gospodarski futorologi ponovno sanjali o povezovanju obeh slovenskih farmacevtskih tovarn, za kar pa takrat ni bilo prave politične in siceršnje volje, še manj pa treznih analiz. Škoda! Razvojno močan in prepoznavno konkurenčen slovenski farmacevtski koncern (Krka in Lek) bi bil danes močan igralec na svetovnem trgu!
Foto: Dolenjski list
