Sodelovanje komunistov in nacistov do 1941

51
ribbentrop
Podpis pakta Ribbentrop-Molotov.

Da bi razumeli sodelovanje med nacisti in Stalinovimi komunisti – in navsezadnje tudi med nacisti in njihovimi zavezniki s komunisti v Jugoslaviji in v Sloveniji – moramo seči daleč v zgodovino. Od Bitke v ledu, kot imenujejo zmago Aleksandra Nevskega nad tevtonskimi vitezi ob jezeru Peipus daljnega leta 1242, se Rusi in Nemci na bojnem polju niso srečevali. Seveda je obstajalo trgovanje med nemškimi deželami in Rusijo in Peter Veliki je povabil številne Nemce v deželo v okviru svoje modernizacije Rusije, njenega obrata proti Zahodu. Značilno so se Nemci vključili v rusko elito in privzeli rusko istovetnost v službi carjem, celo sama Katarina Velika je bila nemškega rodu. V drugi polovici 18. stoletja sta si Prusija in Rusija – seveda ob sodelovanju Avstrije – razdelili Poljsko, nekoč velesilo, ki je v najboljših časih segala do predmestja Moskve. Številni Nemci so se naseljevali v rodovitni ruski stepi kot kmetski posestniki, v Rusijo so prihajali po poslih, imeli so obrt in industrijske obrate, skratka: skozi stoletja je sodelovanje med nemškimi deželami in Rusijo cvetelo. Do konflikta interesov je prihajalo še največ na Balkanu, kjer je bila glavi protiigralec Rusiji Avstrija. Carska Rusija se je štela za varuhinjo pravoslavnih narodov na Balkanu, v Boki Kotorski je celo imela svojo carsko vojno-mornariško akademijo in je imela Balkan za svoje vplivno območje. Avstrija pa je hotela svoje ozemlje razširiti do Soluna in Istanbula – in tu je na prelomu v 20. stoletje na plečih srbskega naroda prišlo do spopada za interesne sfere.

Če govorimo o kolaboraciji boljševikov z Nemčijo v času Oktobrske revolucije, ne moremo mimo revolucionarja, trgovca z orožjem, časnikarja Alexandra Helphanda – Parvusa. Ta ruski Jud – njegovo pravo ime je bilo Israel Lazarevič Gelfand – je imel genialno zamisel, da lahko v Rusiji revolucija uspe samo s pomočjo Nemčije. Zaradi njegovih prodornih analiz o stanju v Rusiji ga je že leta 1905 opazila nemška obveščevalna služba. Toda Parvusu se je šele leta 1917 posrečilo, da je za svoje načrte pridobil vrh nemške politike. Temu je gotovo botrovalo predvsem dejstvo, da je marca (po pravoslavnem-julijanskem koledarju februarja) 1917 prišlo v Rusiji do revolucije, ki je vrgla carsko družino Romanov, a je nadaljevala z vojno. Aprila je Nemčija v zapečatenem vagonu s statusom eksteritorialnosti prepeljala Lenina iz Švice v Rusijo in bistveno prispevala tako k izvedbi kakor tudi k uspehu oktobrske – boljševiške – revolucije. Nemški interes je bil zapreti vzhodno fronto, da bi bila nemška vojska, ki je bila do takrat razpeta med vzhodno in zahodno fronto, končno razbremenjena. Lenin in izvedba revolucije sta bila finančno popolnoma odvisna od nemških denarnih nakazil, prav tako vsa propaganda, celo izdajanje Pravde! Mesec dni po uspehu revolucije je sledilo premirje. 3. marca 1918 je bil podpisan mir v Brest-Litovsku, 15. marca 1918 je mirovno pogodbo ratificiral tudi kongres. Navzlic temu so bili v letu 1918 Nemci v dilemi, ali boljševike še naprej podpirati ali jih zrušiti. Obstoj in propad boljševizma sta bila v letu 1918 popolnoma v nemških rokah. Takrat je boljševike spet rešila nemška vlada. Cesar Wilhelm je sklenil, da nemška armada ne sme zasesti Moskve in Petrograda in je o svojem odloku celo obvestil boljševike. 23. junij 1918 je bil zgodovinski dan, ko je nemški cesar Wilhelm II. rešil boljševiški režim pred smrtno obsodbo.

Tukaj se ne bomo obširneje ustavili pri prikazu nemške vpletenosti v boljševiško revolucijo v Sovjetski zvezi. Toda vredno je izpostaviti naslednje: Lenin je leta 1917 s svojim delovanjem od znotraj razkrajal svojo domovino v vojni. Pripravljal je nasilen prevrat in ga tudi izpeljal. Z vsem tem je pomagal sovražniku (Nemcem), s katerim je bila njegova domovina v vojni. Z mirom v Brest-Litovsku, ki ga je mogoče označiti kot popolno kapitulacijo, je Rusija Nemčiji prepustila velika ozemlja, naravne vire, 73% železarske industrije in 75% premogovnikov. Poleg tega je Rusija Nemčiji s pogodbo v Brest-Litovsku priznala ogromne ekonomske eksteritorialne privilegije: »Nemčiji so bila dovoljena privatna podjetja znotraj socialističnega gospodarstva. … Prevzeli so privatno gospodarstvo, medtem ko je ruska vlada vodila podržavljena podjetja.« Vse to je mogoče označiti kot kolaboracijo s sovražnikom v škodo lastne države. Vlada Kerenskega je julija 1917 sklenila Lenina aretirati in mu soditi ne le zaradi načrtovanja državnega udara, ampak tudi zaradi veleizdaje. Lenin je pravočasno pobegnil na Finsko. Ker proces ni bil nikoli izpeljan do konca, se zastavlja vprašanje: »Ali je bil Lenin resnično veleizdajalec?« Ugledni pravni strokovnjaki opredeljujejo veleizdajo takole: »Veleizdaja je izkazana pomoč deklariranemu sovražniku države«; in tudi: »Državljan postane veleizdajalec s sodelovanjem pri nasilni revoluciji.« Pri Leninu obe opredelitvi sovpadata.

Izvedba projekta ruske boljševiške revolucije v času 1. svetovne vojne je pozneje za vse nemške politične režime, vključno z nacističnim, pomenila veliko moralno-politično hipoteko zaradi katere so Sovjeti lahko mirneje izvajali svojo krvavo boljševiško revolucijo. Toda po drugi strani je imela Nemčija od sodelovanja z boljševiki pomembne koristi. Boljševiki so Nemčiji dejansko omogočili, da je izigrala mirovne dogovore, sklenjene v Versaillesu 28. junija 1919, po katerih je imela Nemčija do zaveznikov »srčnega sporazuma [entente cordiale]« iz 1. svetovne vojne določene obveznosti, zanjo pa so veljale tudi določene prepovedi, predvsem glede nemške vojaške sile in industrije orožja. Vse to je po porazu nemška politična oblast zaradi krepitve svoje lastne vojaške moči izigrala in s Sovjeti po tajnem protokolu sklenila in izvajala nedovoljene vojaške dejavnosti na teritoriju ZSSR, predvsem v Ukrajini. Tako je sporazumno s takratno boljševiško vlado kršila Versajski mirovni dogovor.

Arhitekt vojaškega sodelovanja med Rusijo in boljševiki je bil po Versaillesu vrhovni poveljnik general Hans von Seeckt, ki se je že leta 1919 začel tajno pogajati s Sovjetsko zvezo, da bi ta pomagala ustvariti novo nemško vojsko. A tudi Lenin je bil zainteresiran za vojaško sodelovanje z Nemčijo in je leta 1921 zaprosil za nemško vojaško pomoč pri reorganizaciji Rdeče armade. Od leta 1925 so se sovjetski častniki udeleževali tajnih tečajev skupaj z nemškimi oficirji v nemškem generalnem štabu.

Zanimivo pa je, da si je komunistična Sovjetska zveza že na začetku 20. let prizadevala za sodelovanje z nemškimi nacisti (nacionalnimi socialisti!). »Celo glasilo nemške komunistične stranke, Die Rote Fahne, je ponudilo svoje strani nacionalsocialistom, s katerimi so v prvem obdobju prirejali komunisti tudi skupna zborovanja. Včasih so komunistični plakati nosili celo oba grba: kljukasti križ kot simbol nacizma in rdečo zvezdo.« To sodelovanje samo po sebi ni bilo nič nenavadnega, saj so prav Marxovi spisi predstavljali temelj tako eni kot tudi drugi ideologiji. Marx in Engels sta bila predhodnika modernega političnega genocida. Januarja leta 1849 je Engels v Neue Rheinische Zeitung pisal o tem, da bo v času socialnih revolucij treba uničiti v Evropi cele narode – Engels je omenjal Baske, Srbe, Škote in Bretonce – kot nepripravljene na revolucijo. Marx je napovedoval, da »se bodo morali razredi in rase, preveč slabotni, da bi obvladovali nove (revolucionarne, op. U.Š.) življenjske okoliščine, umakniti«. Propasti bodo morali v revolucionarnem holokavstu. Sodelovanje nacionalsocialistov in nemških komunistov se je končalo s Hitlerjevo prepovedjo leta 1923. Toda s tem se ni končal socialistični značaj Hitlerjeve stranke. Še leta 1925 je Göbbels trdil, da »je bil Lenin največji človek, takoj za Hitlerjem in da je razlika med komunizmom in tem, kar verjame Hitler, zelo majhna« (in s to trditvijo je izzval pretep!). Pozneje se ni nacizem v javnosti nikoli vzporejal s komunizmom, toda v notranjem krogu svoje stranke je Hitler vedno priznaval svoj dolg Marxu. Zaradi te ideološke sorodnosti je bila kolaboracija med boljševizmom (komunizmom) in nacizmom povsem drugačna kot kolaboracija boljševikov z Nemci pred nastopom nacizma.

Sodelovanje med nacisti in komunisti je zajemalo številna do takrat nepredstavljiva področja. Gestapo se je šolal pri NKVD, delegacije nemškega Gestapa in SS so se prihajale v Rusijo učit, kako postaviti koncentracijsko taborišče. Že vsaj od leta 1937 je NKVD izročala Gestapu nemške komuniste in Jude, ki jih je večina končala v koncentracijskih taboriščih. Kot se danes kaže, so bili podlaga za takšno sodelovanje številni pisni sporazumi. Nič čudnega, da je Molotov v svojem nagovoru Vrhovnemu sovjetu 31. oktobra leta 1939, dva meseca po skupnem sovjetsko-nemškem napadu na Poljsko, med kritko Anglije in Francije poudaril naslednje: »Zločinsko je, spustiti se v vojno … za ‘uničenje hitlerizma’.«

Kolaboracija boljševikov z Nemčijo leta 1917 je bila le uvertura z daljnosežnimi posledicami. Ko so nacisti leta 1933 prevzeli oblast, je Hitler zaradi tega lahko nastopil z dobro izurjeno armado, ki je izvršila vsa vojno zločinska dejanja v 2. svetovni vojni. Zakaj je bila vojska tako dobro izurjena, oborožena in pripravljena za vojaški spopad? Ker so Sovjeti tako vojaško izurili naciste. Nemške oborožene sile – pehota z vsemi spremljajočimi sistemi, težko topništvo, vojna mehanizacija, letalstvo in mornarica – so vse svoje znanje in izkušnje pridobile na teritoriju ZSSR na podlagi bratsko sklenjenih sporazumov.

Na začetku 2. svetovne vojne je bila ZSSR glavna surovinska in predvsem živilska oskrbovalka nacistične Nemčije, ki ji je zaradi svetovne trgovinske blokade uvoza teh surovin in za prehrano potrebnih artiklov primanjkovalo. Hitler brez sovjetske nafte, plina, žita in predvsem surovin za težko industrijo, oborožitve in vojnih načrtov, s katerimi je osvojil skoraj vso Evropo, v veliki meri preprosto ne bi mogel izpeljati. V tem času, ko so Sovjeti oskrbovali s hrano nemške naciste, so v ZSSR prebivalci masovno umirali zaradi lakote. To je bila za Evropo čista ekonomska kolaboracija nacističnega in komunističnega ekonomskega sistema, ki je bila še bolj utrjena s prijateljsko in nenapadalno pogodbo med Hitlerjem in Stalinom, katero sta 23. avgusta 1939 Molotov in Ribbentrop podpisala v Moskvi.

Čista vojna kolaboracija komunizma z nacizmom je bila skupna in usklajena vojaška akcija proti Poljski v septembru 1939. To je kronski dokaz kolaboracije, na podlagi katere je Rdeča armada (RA) v sporazumu z Nemci zasedla ozemlje treh baltiških držav, se spustila v vojno s Finsko, zasedla podkarpatsko Ukrajino po razpadu Čehoslovaške, zasedla in okupirala pa je tudi Moldavijo. Nemcem je pomagala pri napadih na druge države: nemška Luftwaffe je pri napadu na Poljsko izbirala cilje za napad s pomočjo sovjetskih radijskih oddajnikov v Minsku – in nemško ladjevje je napad na Norveško izpeljalo iz sovjetske baze v Murmansku!

Pripis uredništva: besedilo je iz knjige Sodelovanje partizanov z okupatorjem (str. 31-37), ki jo lahko naročite na Časniku. V knjigi je besedilo natančno dokumentirano – viri in obširnejša dokumentacija so navedeni v knjigi, v opombah in v bibliografiji.

51 KOMENTARJI

  1. Očitno se je Nemčija iz zgodovine marsikaj naučila, zato si danes prizadeva, da ne bi ponovila takšnih napak v odnosu z Rusijo, ki grozi Evropi z svojim imperializmom.

  2. Še bolj zanimiv bi bil članek o sodelovanju komunistov in nacistov med II. svetovno vojno n ozemlju tedanje Jugoslavije

    Zlasti še dvakratna Titova delegacija na nemško komando v Zagrebu, ki je skušala naciste pridobiti za skupen boj proti četnikom, vendar ji to ni uspelo. O tem je več pisnih virov.

  3. Tale tekst pa “zagotovo” sodi v kontekst “da je zdaj v SLo prisotna intelektualna rekatolizacija” ! To je izjavil taliban na čelu Slov pisatlov, en svetina…
    Res je tako, saj v SLo levih intelektualcev praktično in teoretično ABSOLUTNO ni. Je vakuum.
    Obstajajo samo levi ideološki plačanci, to je vse.
    Kar je intelektualcev, so na desni. Ti pa so, prav zato , ker so intelektualci, zelo daleč od kake rekatolizacije.
    Kdo od slovenskih pisatlov , ki so člani te združbe s talibanom na čelu, je vreden branja ???? Da ga sploh vzamemo v roke ?

  4. najbrž bo šel ta talibanski pisatl te dni kaj pogledat v MB, kjer bodo v dneh proti Božiču imeli vstajniški intelektualizem. Lahko bi jim ta svetina pripravil kak prijeten govor. Gotovo bodo navdušeni !
    Podzemlje okoli Božiča v MB organizira pocestne nasilnosti, ker ni več fuzbala….

  5. Le zakaj ste to paktiranje med totalitarizmoma v naslovu omejili do l.1941?Dokazano je namreč,da je obstajalo tudi vso 2.svet.vojno in še po njej!

    • Lej, ni zarota. To knjigo sem prebral. In se večinoma ukvarja z zgodovino po letu 1941. To je očitno šele prvi članek, uvodni članek.

  6. Imam občutek kot da bi se s tem člankom namigovalo, zakaj danes Nemčija ne sodeluje z Rusi in jim popušča, ko Rusija grozi Evropi z imperialističnimi dejanji ( pošilja ruske borce in orožje v vzhodni del Ukrajine, vojaška ruska letala kršijo zračni prostor evropskih držav in ogrožajo varen civilni letalski promet, protipravno je zasedla Krim…).

  7. Zanimivo in pomenljivo je, da ni nobenega članka o ruskih kršitvah suverenosti evropskih držav.

    Kot, da bi se nekdo strinjal z ruskim početjem.

    Prav tako ni nobenega članka, zakaj slovenska vlada nagrajuje ruski imperializem z rahljanjem vezi z Evropskimi državami in tesnejšim sodelovanjem z Rusijo, pa čeprav je postalo gospodarsko sodelovanje z Rusijo nezanimivo zaradi velikega padca Rublja, kar našim podjetjem povzroča velike izgube.

    Zakaj ni takšnih, danes aktualnih in realnih člankov?

    Kdo odloča o takšni nesprejemljivi uredniški politiki?!

    • Ne vem zakaj jih ni. Zrihtaj pametne pisce. Samardžić je srbski zgodovinar četniškega gibanja in piše zgodovinske knjige po informacijah iz arhivov po svetu.

      Nemčija je gotovo z Rusijo tudi danes zelo povezana. Če ne bi bilo ZDA, verjetno ne bi prišlo do tako strogih sankcij – ki so edino pravilne – čeprav imajo ZDA svoje interese- ki bodo Rusijo spravile gospodarsko na koleno, ker očitno nima razvitega prostega trga, gospodarstva. Laufa samo na prodaji metana in nafte kot kaka banana republika.

      Dejstvo pa je tudi, da je pred WW2 zagotovo vsaj 10.000 Slovencev bralo tuje časopise in bilo s svetovno problematiko seznanjenih. Danes pa tuje medije berejo samo še profesionalni prepisovalci novic. Pa še manjka nam desnih in srednjih intelektualcev kot puščavi vode in oaz.
      Evo ti:
      http://www.finance.si/8814776/Na-Vzhodu-ni%C4%8D-novega?metered=yes&sid=386679539

    • Janšisti bodo rekli, da je levi.
      Krog okrog Rada Pezdirja pa pravi, da je Časnik izpostava Reporterja.

      Kaj, ko bi se raje z vsebino ukvarjali in ne ves čas iskali samo zarote.

  8. Pri kom se bomo Slovenci naučili civilizacijskih vrednot: pri evropskih državah ali pri Rusih?

    Komu je všeč takšno stanje?

    Tistim, ki so za totalitarizem ali tistim, ki so za demokracijo in človekove pravice in svoboščine?!

    Odgovorite na to vprašanje!

  9. Erjavec se je predvčerajšnjim na veliko hvalil, da imamo z Rusi skupno zgodovino. Kašno?

    Le genocidno.

    Rusi s svojo boljševiško rusko politiko so pomorili 30 milijonov svojih sodržavljanov. Mi pa tudi s svojo boljševiško rusko politiko 100.000.

  10. Imamo pa 1000 letno skupno zgodovino z državami srednje Evrope, ki so vedno prednjačile po svoji civiliziranosti vsaj 200 let pred Rusi in Balkanom.

    To, med drugim, lepo dokazuje dejstvo, da je bila smrtna kazen na ozemlju Slovenije ukinjena 200 let prej kot v Rusiji in na Balkanu.

  11. Svitase, daj malo razmisli preden začneš pisat in napiši en ali dva komentarja, pa bo. Tole je brezveze, imeti svoj kilometer komentarjev.

    • Že parkrat sem ga opozoril, a je kot razvajen otrok. Samo sebe in svoje ugodje vidi. Jaz ga niti ne berem več, kilometre kolon monologa pod vsakim prispevkom, tako kot Mihiča ali hartmana sploh ne preberem.

      Zdravko: A se ti zdi možno, da je na tem forumu par plačanih komunističnih provokatorjev, ki se izdajajo za privržence JJ, v resnici pa večino vrednot ne podpirajo in z oglašanjem tukaj gor ves čas razkol hočejo?

      • Jaz ne verjamem v plačane provokatorje. Pri nas provokatorji delajo že zastonj. In so plačani od drugod. Če si provokator, pri nas takoj dobiš službo vsaj v državni upravi.

        • -ali pa v kakem režimskem trobilu….
          to pa ni plačilo, kenede ?
          Dajte no, Zdravko, če ste že naivni, ni treba da ste tudi neumni….

      • Zdaj pa odkrito povej, ali se ti mene drzneš med “plačane komunistične provokatorje, ki se izdajajo za privržence JJ” uvrščat in tule deklarirat? Da vsaj vem, pri čem sem in da v tem primeru ne tratim svojega časa.

        • Velikokrat pri tebi posumim. Počasi bom začel take, pri katerih sem bolj gotov dajati na SHIT listo. Že tako raznim Aladarjem in ne vem katerim trollom sploh več ne berem in ne odgovarjam.

          Saj je vseeno ali je človek penzijonist ( in je delal v komunistični državi) ali pa večina od nas dela v državnih podjetjih in državni upravi, v socializmu 2.0. Slovenija postaja utrdba birokratizma.

          Čuti se ali kdo govori o vsebini, ali pa je glavna stvar da zmerja in sovraži in išče priložnost da druge zmerjaš z bolniki. Jest nisem nikogar zmerjal razen s socialisti, kamor spada tudi parazitstvo, lažnivost, manipulativnost.

    • Zakaj bi ti odgovoril? Morda se te pa to ne tiče. Veliko ljudi ima probleme s tem. Recimo tisti Igor Đ. Ropota o stvareh, ki se ga ne tičejo.

  12. Zdravko in Pavel!

    Povejta, v čem sem se ponavljal?

    Kdo beži pred današnjo resnico ?

    Zgornji članek prav gotovo, ker primerjalno ne omenja današnjih resnic, ki se navezujejo na zgornji članek.

    Pavel, tudi ti pišeš mnogokrat zaporedne komentarje. Pa ti nisem ničesar očital.

    Na ta članek ni veliko komentarjev, zato je logično, da sem se lahko večkrat oglasil.

    Sicer pa nisem napisal škodljivo za duhovni in materialni razvoj Slovenije in Evrope.

    Slovenija je v zvezi evropskih držav, ki vodijo skupno zunanjo politiko. Zato je nelogično, da se nihče ne oglasi na našo zunanjo politiko, ki je v nasprotju z evropsko in življenjsko logiko.

    Motita se, če si prizadevata, da bi me na takšen nepravičen način utišala. Takšni boljševiški časi so mimo.

    • Veš kaj, mene zmerjati z boljševikom, to je pa preveč. Nihče te ne bi rad utišal, razen toliko, da poveš kaj imaš za povedat. Ponavljaš se ne, a razmetane misli pa imaš. Da o moraliziranju in leporečenju ne govorim.
      Menda se nimaš za takega pravičnika, ki se mu ves svet upira, kot se je Jezusu? On pa je ves čas imel prav. In ti tudi.

      Ko gre zares, ko je treba kaj zares povedat, se pa skregaš. Odgovarjat nočeš. Na komentarje drugih se požvižgaš. Ok.
      Mene včasih sprovociraš, sicer te pa preskakujem, da imam žulj na prstu.

      • Podpišem Zdravkovo mnenje, ki je boljše kot če bi ga sam napisal. Nič te ne izrinjam. Samo povedal sem, da te v večini več ne berem, ker si s svojimi raztresenimi in pocukranimi mnenji, ki gredo ponekod v 10 zaporenih komentarjev zoprn.
        Prosim, ne me zmerjati za boljševika, ker si ti daleč bolj lev kot jaz.

  13. Miroslav Samardžić je tole odlično in vsebinsko, zgodovinsko polno napisal. Tudi če vsaka njegova interpretacija ni 100% vodotesna, je inspirativen in prepričljivo vrže rokavico.

    Pojma nimam, zakaj se eni tule nanj spravljate. Zato ker ima avtor na koncu mekani ć? Zato, ker v članku, ki je izsek obsežne knjige nekako več osti leti na Nemce kot na Ruse, oz. se vsaj tako zdi? Ali samo zato, ker ste vstali na levo nogo?

  14. Nihče na tem svetu ni brezhiben.

    Nisem vaju imel za boljševika ampak, da je vajino ravnaje bilo podobno boljševiškemu, torej nepravičnemu.

    Nepravično ravnanje štejem za boljševistično, kar je splošno znano dejstvo.

    Vajino reakcijo ne morem razumeti drugače kot da nasprotujeta evropsko naravnani Sloveniji.

    Pogrešam evropsko naravnanih člankov. Objavljeni so le pravni evropski vidiki dr. Avblja oziroma Društva za evropsko Slovenijo.

    Povejta, če imam prav!

  15. Tudi v bodoče se bom trudil za evropsko naravnanost Slovenije, pa četudi me kdo zaradi tega ne bo bral ali pa mu bom presedal.

  16. Zgornji članek je v zgodovinskem pogledu v redu.

    Ker pa mu manjka to, kako ga je mogoče kot poduk uporabiti v današnjem času, sem moral napisati komentarje.

    Zakaj napišem včasih več komentarjev?

    Zato, ker se po že odposlanem komentarju, spomnim določenih pomembnih dejstev, zlasti še glede na sedanje okoliščine, ki se navezujejo na vsebino članka.

    Menim, da je prav, da so vsebinsko raznoliki komentarji.
    Povsem normalno je, da se pogostoma drug z drugim ne strinjamo.

    To je bistvo demokracije, sicer komentarji ne bi bili dovoljeni.

  17. Ti kar uživaj. Samo sebe vidiš in svoje ugodje. Kot razvajen otrok. In si zraven še izmišljaš zakaj ti kdo nasprotuje (da smo proti evropski Sloveniji). Tako je to, ko se človek sam s sabo pogovarja in ugotavlja kako je pameten…

  18. Ne morem molčati, če vidim, da je kakšen članek podoben tistemu iz Mladine ali iz ust Združene levice, ki so polni negativizma do EU in polni optimizma, kar je izven EU.

  19. Zdravko in Pavel!

    V resnici sem vama hvaležen za vajino mnenje.

    Značilno zame je, da me hvala uspava, kritika pa požene naprej in izbrusi.

    Lepo se imejta!

  20. Proevropski pa tudi ni, ker mu manjka primerjava s sedanjo politično situacijo.

    To primerjavo se podal v komentarju, pa sta me s Pavlom grdo napadla, tako kot bi predlagal vrnitev v boljševiške čase.

  21. Članek govori o sodelovanju komunistov in nacistov. Vsaj nacistov ni več že 70 let in nima česa obravnavati iz sedanjega časa.

  22. Čeprav je prepis iz knjige, bi bilo glede na politično situacijo korektno do EU, da bi bil na koncu primerjalni komentar uredništva.

    Sicer bralec pomisli na tisto, kar sem jaz, da bi morala Evropa bolj popuščati današnjemu ruskemu imperializmu, pa čeprav je imela Slovenija slabo izkušnjo pred 25 leti.

  23. Komentiranje mora biti dostojanstveno in argumentirano.

    Torej brez nespoštljivega in žaljivega odnosa do sokomentatorja.

    To je prav gotovo najpomembnejša drža komentatorja.

    Ker tega nekateri niso spoštovali, so mnogi komentatorji odšli rajši k drugemu mediju. Na primer na RTV, kjer se ta drža spoštuje.

    Za medij, ki bi naj oznanjal krščanske vrednote, to velja še toliko bolj!

  24. Takšne komentarje bo lažje doseči, če se bomo ukvarjali z vsebino člankov, ne pa drug z drugim in iskali dlako v jajcu ter se medsebojno napadali.

    Ukvarjajmo se z vsebino teme, ne pa s karakternimi lastnostmi drug drugega.

    Slednje tudi ne bodo tako izstopale, če se bomo ukvarjali z vsebino.

    Seveda v pozitivni smeri, kako v Sloveniji omogočiti uravnoteženo duhovno, torej vrednotno in materialno rast.

  25. Upam, da ni namen komentiranja na tem mediju, kršitev človekovega dostojanstva in s tem kršitev človekovih pravic, zagotovljenih v Ustavi R Slovenije in mednarodnih pravnih aktih?!

  26. %% Rdeča armada (RA) v sporazumu z Nemci zasedla ozemlje treh baltiških držav, se spustila v vojno s Finsko, zasedla podkarpatsko Ukrajino po razpadu Čehoslovaške%%

    Napaka! To ozemlje (tedaj znano kot Podkarpatska Rusija) je dobila Madžarska, ZSSR pa šele po drugi svetovni vojni.

Comments are closed.