V poslanici Socialnega tedna 2010 so organizatorji nanizali vrsto izzivov za razmišljanje in iskanje rešitev. Zaključni seminar 17. in 18. septembra v Celju je bil namenjen predvsem trem temam, ki so vsaka po svoje ključne za reševanje problemov v družbi: vodenju, participaciji in skupnosti.
Po besedah predavatelja Branka Cestnika je monarhistično-hiearhični avtoritarni način vodenja kraljestev in cesarstev, na primer egiptovskega in rimskega, vplival na sistem vodenja Cerkve vse do danes, čeprav v začetkih Cerkve ni bilo tako. Jezus in njegov veliki oznanjevalec Pavel sta vodenje delegirala in ustvarjala mrežo voditeljev. Kakšne voditelje cenimo Slovenci danes, ko se zaradi občutkov ogroženosti pri ljudeh lahko hitro pojavi priljubljenost karizmatičnega avtoritarnega lika voditelja, ki obljublja gotovost, red, pravičnost? Smo tudi katoličani lahko podvrženi takšnemu vrednotenju vodenja? Podatek, ki nam ga je dal predavatelj pove nekaj o tem: v 40 – 50 odstotkih slovenskih župnij, posebno v območjih, kjer je duhovnikov še dovolj, je priljubljeno »avtoritarno« vodenje župnije po pravilu »župnik naj odloča o vsem«.
Bojan Šrot, župan in politik, je v svojih odgovorih na vprašanja o vodenju in voditeljih izrazil mnenje, da je tudi v Sloveniji stalno prisotna nevarnost populizma in avtoritarnega vodenja. To se kaže tudi v sovražnem govoru, ki se pojavlja celo v parlamentu in govorca v javnosti pozitivno ocenijo češ, da je »frajer, ki si upa«. Sicer pa dolgoletni in uspešni voditelj občine Celje stavi na timsko delo in dobro komuniciranje z ljudmi pri vodenju.
Petra Matos, voditeljica edinstvene akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu ugotavlja, da akcija ne bi nikoli uspela, če je ne bi vodili prostovoljci. Predanosti in motiviranosti prostovoljcev uradniki v javnih inštitucijah ne morejo doseči. Petra Matos je dejala, da so jim ponujali službe v inštitucijah, v katerih bi lahko nadaljevali delo po akciji, vendar jih niso sprejeli, ker bi to pomenilo konec akcije. Tudi Bojan Šrot je bil slikovit v svoji izjavi, da v aministraciji občine samo 10 do 20 odstotkov ljudi dela kreativno, ostali pa bolj v smislu »kako se nečesa ne da narediti« Ob teh ugotovitvah se je jasno, da v državi le civilna iniciativa lahko vzpodbudi in izvede pozitivne akcije, ki se jim ljudje pridružujejo po principu valeče se snežne kepe.
K angažiranosti je pozval predavatelj Hubert Požarnik: “Kristjani bi lahko igrali močno vlogo v družbi pri snovanju novega civilizaciijskega in kulturnega načrta. Ta je v današnjem stanju izgube vrednot in uveljavljanju načela vse je enakovredno, nujen. Intelektualci in humanisti pa se danes umikajo iz angažiranosti razen redkih, ki pa se ozirajo pri iskanju rešitev nazaj v komunizem.”
Kakšna je civilna družba danes v Sloveniji? Raziskava, ki jo je predstavil Matej Cepin, direktor Socialne akademije, kaže, da je v Sloveniji v organizacije civilne iniciative vključenih 0,5% zaposlenih, v razvitih državah Evropske unije pa 5 do 10 %. Za obstoječe organizacije civilne iniciative je upravičeno vprašanje kako ambiciozne cilje in programe si sploh postavljajo. Vprašanje usposobljenosti za delovanje v javnosti danes ne bi smelo biti več problem, vendar je žal še vedno problem, ker se v to ni dovolj vlagalo.
Mediji, ki so močan oblikovalec javnega mnenja danes po zaslugi svetovnega interneta doživljajo velike spremembe. “Tiskani mediji crkujejo” pravi Aleš Čerin, uspešni bloger. New York Times je napovedal, da bo leta nehal izhajati v tiskani obliki. Tudi Delu je naklada občutno padla. Blog, ki ga nekateri definirajo kot spletni osebni dnevnik, je mogoče uporabiti tudi kot lasten osebni medij in je zato priložnost za vsakega posameznika, da vstopi v javnost s svojim mnenjem in ga sooblikuje.
Podobna priložnost so sodobne virtualne skupnosti, ki jih je v svojem predavanju predstavil Danilo Kozoderc. Twiter, Facebook in druge spletne skupnosti dajejo možnost ljudem, da se povezujejo in s pozitivnimi mislimi in izražanjem ter druženjem gradijo pozitivno javno mnenje in si medsebojno pomagajo.
Naravni viri, ki jih izkoriščamo, so naš »skupni pašnik«. Kako ga uporabljati, da nam bo trajno na razpolago.? Predavateljica Nevenka Bogataj je navedla naslednja načela: iskati razmerje med materialnimi vložki in rezultati ter posledicami, vzpostavljati in vzdrževati vezi med ljudmi, iskati ravnotežje. Naravo kot osnovni vir je treba doživljati in spoznavati. Pri tem je važno, da upoštevamo izkušnje tistih, ki so znali preživeti s skromnimi sredstvi.
Zaključni seminar Socialnega tedna je je poleg realnih opisov stanja v družbi dal tudi veliko smernic za rešitve problemov. Skupni imenovalec teh je angažiranost, torej lastna odločitev za sodelovanje. Pri teh odločitvah pogosto pride do dileme »kaj pa lahko posameznik sploh reši?« Odgovor na to je morda v pripovedki, o dveh ptičkih, ki jo je udeležencem povedal Hubert Požarnik. Ptička sta sedela na veji in se pogovarjala. Eden je drugemu pripovedoval, kako je gledal drobcene snežinke, ko so sedale na vejo, ki se je na koncu pod njihovo težo zlomila. Te snežinke so lahko prispodoba za učinek dobrega ali slabega v družbi. Socialni teden ima seveda namen dobrih učinkov, zato je nauk zgodbe jasno pozitiven in spodbuden.
Foto: Aleš Čerin
