Janko Korošec: Če hočem iti v politiko, ne bom šel skozi socialni teden

Socialni teden 2019 že enajstič, tokrat se izpostavlja vprašanje identitete Foto: B. Štefanič

Ko je moj oče v Družini leta 2015 prebral intervju z menoj o socialnem tednu, me je najprej vprašal, ali je to zametek nove politične stranke. In sem seveda rekel: »Ne!« In to sem mislil s svojim nesocialni teden se ne gre strankarske politike.

Moj refleksni ne je povezan tudi z mojim prepričanjem, da je civilna družba prava, če to tudi ostane. Hipotetično rečeno: če hočem iti v politiko, ne bom šel skozi socialni teden. Šel bom v uveljavljeno stranko in se jim dal na razpolago. Ali pa bom šel »z ničle« in ustanovil novo stranko. Prevečkrat smo že videli, kako si je civilna družba, ki se je le preobrazila najprej v politično gibanje in nato v stranko, polomila zobe. Kot civilna družba je bila neka skupina uspešna, ko se je politično preobrazila, pa ni šlo.

Če pa si zdaj vendarle dovolim nekaj političnosti: tudi na demokratični strani političnega spektra bi morali razmisliti, ali je smiseln proces ustvarjanja novih entitet na podlagi civilnodružbenih pobud ali pa sta bolj smiselni poti: civilna družba, ki kliče na odgovornost »svojo« politiko, torej tisto, ki ji je nazorsko blizu, in razvoj posameznikov, ki se v civilni družbo opolnomočijo, nato pa, ker imajo sposobnost in željo takega načina dela za skupno dobro, prestopijo v politično stranko.