Socialni teden 2014: čas za osebni razmislek

4

st zemljevidČeprav je v teh dneh mogoče zaslediti veliko zapisov o bližajočem se letošnjem Socialnem tednu (25. 9.–4. 10. 2014), se mi zdi vseeno vredno bralce Časnika opozoriti na ta dogodek, ki ga že šesto leto zapored organizira Socialna akademija. Razloga sta dva: prvič, vsako organizirano dogajanje v naši družbi je spodbuda, da tudi kot posamezniki sredi rutine vsakdanjega življenja ponovno razmislimo o pomembnih temah in vprašanjih, za katere sicer sredi vsakdanjosti navadno ne najdemo pravega časa ali notranje motivacije, in, drugič, ker ponuja letošnji Socialni teden res veliko kakovostnih dogodkov po raznih koncih Slovenije, ki se jih je vredno udeležiti.

„Skoči ven!“

Socialni teden 2014 nosi naslov „Skoči ven!“. Kot sporočajo organizatorji v predstavitvenem videu, je asociacij ob naslovu tedna veliko. Vse se na koncu povezujejo v en skupni imenovalec: na družbeni, socialni, gospodarski, politični in nenazadnje osebni ravni smo ujeti v številne situacije, za katere vemo, da niso dobre ne za nas ne za naše družine in ne družbo, katere del smo. Kljub temu da to vemo, v njih vztrajamo. Ali verjetneje, naredimo premalo ali nič, da bi sebe, odnose, v katere smo vpeti, in družbo spreminjali na način, ki bi nam omogočal bolj kakovostno in bolj polno bivanje.

Letošnji socialni teden torej opozarja na špranjo, znotraj katere poteka človekova eksistenca. Na eni strani poudarja pomen vsakdanjosti, tistega, kar iz trenutka v trenutek živimo. Hkrati nas sprašuje, koliko si znotraj te vsakdanjosti prizadevamo za rast in razvoj na različnih ravneh našega bivanja. Sedanjost (prepletena s spomini in pričakovanji) je edina danost, ki nam jo je v resnici dano živeti. Toda ta vsakdanjost lahko hitro postane zgolj rutina, ki ubija duha in vnaša v življenje občutke naveličanosti. Razmislek o tem, kako „dodajati življenje dnevom“, ki jih preživljamo, ni nikoli odveč.

Program

Program letošnjega Socialnega tedna je pisan in raznolik tako vsebinsko kot geografsko. Posebej je razveseljivo dejstvo, da bo velika večina dogodkov potekala zunaj ljubljanske obvoznice. Dogodki so, vsebinsko gledano, med seboj zelo različni. Najdemo predavanja, okrogle mize, delavnice, filmske večere, diskusijske večere, predstavitve knjig, potopisno kulinarične delavnice, kulturne dogodke …

Vsebinska raznolikost letošnjega Socialnega tedna je tematsko izredno široka. Dotika se neštetih pomembnih področij naše vsakdanjosti, kot na primer ustvarjalnosti, politike, šole, odpuščanj, gospodarstva, Cerkve, podjetništva, športa, mobinga, glasbe, popotništva, vzgoje, družine, duhovnosti, plesa … Sama pestrost tem opozarja, kako raznolika in večplastna so področja, iz katerih ali s pomočjo katerih lahko „skočimo ven“.

Raznolika vsebina je povzeta v Poslanici letošnjega Socialnega tedna, ki opozarja zlasti na tri „skoke“. Ob stoletnici začetka 1. svetovne vojne nas vabi, da skočimo iz konfliktov, ob petindvajsetletnici padca Berlinskega zidu nas spodbuja, da izstopimo iz getov in lobijev, ob deseti obletnici našega vstopa v Evropsko skupnost nas spodbuja, da skočimo po dobre ideje. Ob tem se mi zdi pomembno poudariti, da vsebina Poslanice Socialnega tedna nakazuje, da je vsak „skok iz“ vedno in nujno tudi „skok v“: ko nekaj zapustimo, odpremo dlani za vse novo, ki nam ga podarja življenje.

Naše sodelovanje na Socialnem tednu 2014

Kot pri vseh stvareh je tudi tokrat na nas, da se odločimo, kako se bomo vključili v dogajanje letošnjega Socialnega tedna. Omenil bom nekatere možnosti, ki jih imamo na dosegu roke.

a) Osebni razmislek: Najmanj, kar lahko storimo, je, da si vzamemo v prihodnjih dneh nekaj časa in razmislimo, katere situacije me v življenju dušijo, kaj je tisto, iz česar bi bilo dobro (ali nujno!) iz-skočiti. Osebne razvade, odvisnosti od te ali one substance, neurejeni odnosi, lastna nebogljenost … Vsak zase najbolj ve, kje ima vržena v morje svojega življenja sidra, ki ga vlečejo k tlom. Vsak osebni razmislek je hkrati tudi povabilo k drugačnemu ravnanju, k ukrepanju v življenju torej. Morda bomo ugotovili, da si moramo poiskati pomoč, se odkrito in iskreno pogovoriti z najbližjimi, s sodelavci, sorodniki, morda zmoremo sami in je dovolj, da si ponovno zastavimo cilje življenja in se usmerimo proti njim.

b) Branje kot spodbuda za osebni razmislek: V zadnjih dveh mesecih smo lahko zasledili številna razmišljanja o temi letošnjega Socialnega tedna. Pričakujemo lahko, da bodo objave o dogajanju na Socialnem tednu in poročila o posameznih dogodkih v prihodnjih dneh v časopisih in družbenih omrežjih še bolj zgoščena. V dogajanje se lahko vključimo na zelo preprost način, recimo tako, da sklenemo, da bomo prebrali tri članke o tem aktualnem dogajanju. In ob tem dovolili, da prebrano v nas odmeva in spodbuja naše osebno razmišljanje. Brez posebnega napora lahko naredimo še nekaj več: prispevke, ki se nas bodo posebej dotaknili, lahko delimo s svojimi prijatelji in sledilci na omrežjih, v katera smo vključeni, in tako širimo idejo in sporočilo Socialnega tedna.

c) Udeležba na dogodkih: Kot sem omenil zgoraj, je letos program Socialnega tedna res pester in, kar je tudi zelo pomembno, dogajanje bo zajelo številne slovenske kraje. Smiselno si je vzeti čas in pogledati, kaj se kje dogaja. Ponudba je kakovostna in raznolika. In, kar v teh časih takih in drugačnih stisk tudi ni nepomembno, vsi dogodki so brezplačni. Udeležba na dogodkih nam omogoča poleg osebne vključitve v dogajanje Socialnega tedna tudi naše aktivno sodelovanje. Daje nam možnost, da postanemo aktivni sooblikovalci dogajanja na Socialnem tednu 2014.

Naj končam to povabilo k aktivni udeležbi na Socialnem tednu 2014 z zanimivim, nekoliko provokativnim navedkom iz letošnje Poslanice: „Če v posodo, v kateri je živa žaba, dolijemo zelo vročo vodo, bo ta zelo hitro skočila ven. Če pa žabo damo v posodo s prijetno toplo vodo in le-to počasi segrevamo do vretja, bo žaba zaradi lagodja vztrajala v posodi tako dolgo, da se ne bo več mogla rešiti in bo končno poginila. – Smo kot žive žabe, ki se počasi ,kuhajo’. Iz posode kar ne skočimo. – Kaj nas zadržuje?“

Res: Kaj nas zadržuje?

4 KOMENTARJI

  1. Avtor pravi: “posebej razveseljivo, da bo velika večina dogodkov potekala ( in zdaj podčrtano) zunaj ljubljanske obvoznice.”

    ??

    Lepo vas prosim, kaj se greste? Zaradi mene lahko na Grenlandu, na Ognjeni zemlji ali celo na Luni. A se je res vredno postavljat s tako obsedeno averzijo do Ljubljane, prestolnice slovenstva? 🙁

    ( BTW, to averzijo opažam tudi pri vodilnih pomladnih politikih in najbolj nadobudnih klerikih. Včasih sem mislil, da je rezervirana za navijače mariborskih viol. Nič imenitnega ne vidim v njej.:( )

    • If, menim, da bi določeni načini navijanja za NK Maribor (ki jih nočem citirati) morali biti kaznivi in preganjani.

      A po drugi strani me res moti, čeprav sem se že navadil, da, če je za določen dogodek navedena le ulica in mesto ni navedeno, to po ljubljanocentrizmu pomeni, da se vse skupaj dogaja v Ljubljani.

      Vsekakor je pozitivno, če se veliko dogodkov dogaja izven Ljubljane. Sto Mariborčanov, ki pride v sto kilometrov oddaljeno Ljubljano, sprosti kar nekaj toplogrednih plinov. Tako da je vsekakor pozitivno, če se dogaja tudi v manjših krajih. Kar ne pomeni, da je prireditve, za katere v Ljubljani obstaja interes in obstaja prostor, kjer se jih da organizirati, treba črtati. Le dogodke, ki so zanimivi za večje število ljudi, je treba ljudem dejansko tudi približati.

Comments are closed.