Socialna država je opij za ljudstvo

27
461
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Skorajšnja leva koalicija (SMC, DeSUS, SD) najbrž ne bo prinesla ustavno-revolucionarnih sprememb v državi, kar je pravzaprav pričakovano, glede na to, da stanje duha social(istič)nosti tega niti ne narekuje, poleg tega pa se kolektivistični duh naroda razlega na oba politična pola.

V 2. členu slovenske ustave je določeno, da je Slovenija socialna država, ne piše pa, da je Slovenija svobodna država. V nadaljnjih delih ustave je sicer opredeljenih cel kup svoboščin (t.j. pravic), ki pa jih same po sebi ne gre enačiti s svobodo. Ustavni pravniki pogosto razlagajo, da je eden problemov slovenske ustave že ta, da je kratka in s tem manj jasna, kar pušča širok prostor za njeno interpretacijo. Vendar je v povezavi z 2. členom v 50. členu jasno določeno, da je država tista, ki ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.

Socialna država je nujen in pomemben temelj sodobne države. Zagotovo, vendar to nujno ne zahteva, da v prosto-tržni družbi država kot edina oz. samooklicana zagotavlja socialnovarstvene mehanizme. Ko kakšen politik izjavi, da se bo njegova stranka zavzemala za socialno državo zavedno ali nezavedno misli v duhu social(istič)nosti, da bodo oni (planerji) namesto in za nas (ljudstvo) planirali gospodarsko in socialno politiko. Država s tem, ko pobere visoke davke in prerazdeljuje dohodke, ne izpade le socialna, temveč tudi dobrodelna, čeprav je najbolj dobrodelen »zlovešči kapitalist«, ki veliko ustvari in zasluži.

Davki in druge obvezne dajatve so po naravi prisilne dajatve. Pobrane so za to, da bi država z njimi financirala javne potrebe oz. potrebe, ki niso primerne za individualno financiranje, t.j. njene najbolj osnovne funkcije (varnost, red in mir). Nadalje bi naj država javno financirala tudi nekatere druge potrebe (npr. izobraževanje), ki pa v svojem bistvu niso v domeni javnega, čeprav v Sloveniji velja nasprotno prepričanje. Strah pred svobodo, privatizacijo in individualno pobudo državni planerji zlahka izkoriščajo in zavajajo, da so za razkroj javnega krivi interesi kapitala in zasebnega. Prosto-tržna družba ne temelji na »zloveščih kapitalistih«, temveč na svobodnih podjetnikih, medtem ko ustvarja državni intervencionistični kapitalizem gospodarske monopole in rentne protekcionizme, ki se skrivajo za javnih interesom.

Čeprav je davčni sistem formalno ločen od sistema socialne varnosti, je dejansko z njim prepleten (olajšave) in sledi duhu socialnosti, ki ga iz stekleničke političnih idej spuščajo spretni planerji in mediji. Davčna politika presega svobodne demokratične okvirje financiranja javnih potreb, v kolikor je njen cilj zmanjševanje dohodkovne neenakosti. Prisilne dajatve so legitimne le toliko, koliko so nujne za financiranje javnih potreb, kamor pa zmanjševanje dohodkovne neenakosti ne spada. Če so visoki dohodki in dohodkovna neenakost resnični problem, potem prenehajte gledati razne messije, deepe, itd. Res, da niso tako zaslužni kot npr. bolničarke in vzgojiteljice, vendar ima vsaka usluga oz. biznis svojo ceno.

Če bi dosledno upoštevali načelo enakosti, potem bi uvedli enotno davčno stopnjo ali pa vsaj socialno kapico. Zvišali bi spodnjo mejo davčnih odpustkov, za pomoči potrebne pa bi dodatno uvedli negativne davke skozi socialnovarstvene transferje. Ali ni bolj krivično nekomu vzeti 50 % bruto plače kot je krivično samo dejstvo, da imajo eni več in drugi manj? Ali ni krivično tudi to, da se pustite predalčkati in zasvajati planerjem razrednega boja? Tako se boste težko otresli svoje razredne etikete in le stežka verjeli, da bi lahko bilo drugače.

Poseben primer poseganja duha sociale na področje gospodarstva so sindikati. Ne razglašajo se le za predstavnike delavcev, temveč tudi za predstavnike brezposelnih. Državni planerji jim zvesto kimajo pri ohranitvi minimalne plače, s čimer pa problem brezposelnosti ne rešujejo, ampak k njemu prispevajo. Država namreč prepoveduje človeku delo, če je zanj pripravljen prejemati nižjo plačo od predpisane. Duh razrednega boja še vedno straši na polju davčne in plačne politike, namesto da bi se sindikalisti resno zavzeli za manjšo obremenitev dela, torej za nižje davke in potrebno zdravstveno ter pokojninsko reformo.

Očitno se država do sedaj ni izkazala kot dober gospodar socialne države. Odgovornost za to naj prevzamejo njeni planerji, saj imajo vedno priložnost zastaviti stvari drugače. Npr. z nižjimi davki. Nova pot je že bolj svobodno in odprto razmišljanje, razen če bi še vedno radi plačevali davek … kako prikladno in dobesedno.

Če (še vedno) verjamete reku Karla Marxa »vera je opij za ljudstvo«, imate po svoje prav, če se zanjo ne odločite in zanjo niste svobodni. Podobno kot če mislite, da bo za boljše življenje poskrbela socialna država oz. vam jo bo na pladnju prinesla edinole država, medtem ko boste udobno zleknjeni na kavču potopljeni v filmski svet hollywoodskih zvezdnikov in bogatašev. Tudi to je svojevrstna svoboda in sekularizirano odrešenje …

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


27 KOMENTARJI

  1. V bistvu je opij za ljudstvo socialzem z vso svojo ideologijo, ki deluje samo toliko časa, dokler ne zmanjka tujega denarja, kot je bistroumno ugotovila Thacherjeva. Najnovejši dokaz imamo sedaj v Franciji, kjer socialistični predsednik in njegova vlada, upanje evropske in tudi naše levice, doživljata poraz za porazom, z razpadom vlade vred, ker socialzem pač nikamor ne pelje, še najmanj pa ne iz krize. Edino upanje je dolivanje desnih ukrepov, kar poskušata zdaj Holland in Vals in sta pred leti poskušala Blair in Schröder in bo morala poskušati tudi naša vlada, če ne se bo potopila s Slovenijo vred v naslednjem letu.

  2. Citiram: “V 2. členu slovenske ustave je določeno, da je Slovenija socialna država, ne piše pa, da je Slovenija svobodna država. V nadaljnjih delih ustave je sicer opredeljenih cel kup svoboščin (t.j. pravic), ki pa jih same po sebi ne gre enačiti s svobodo.”

    Da je Slovenija svobodna država oziroma država svobodnih posameznikov je določeno tako v Temeljni ustanovni listini o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, iz katere Ustava sploh izhaja, kot posledično tudi v preambuli same Ustave.

    Da je pa Slovenija “svobodna država” dejansko določa tudi že 1. člen Ustave, ki pravi, da je Slovenija demokratična republika. Demokracija dejansko pomeni svobodo posameznika oziroma svobodno družbo.

    Svoboščine res pomenijo pravice, ampak konkretno ravno tiste pravice, ki izhajajo iz osebne svobode posameznika.

    Citiram: “Če bi dosledno upoštevali načelo enakosti, potem bi uvedli enotno davčno stopnjo ali pa vsaj socialno kapico.”

    Če bi dosledno upoštevali tak način razumevanja načela enakosti, potem socialne države sploh ne bi imeli. Socialna država temelji na pozitivni diskriminaciji, gre torej za to, da se posameznike obravnava različno, glede na njihov različni socialni položaj. Ob tem je pa seveda nujno, da se pozitivno diskriminacijo ureja na tak način, ki ne bo nesorazmerno posegal v pravice tistih ljudi, ki so, preprosto povedano, sposobni preživeti brez pomoči države.

    Glede vere kot opija za ljudstvo pa je bilo to mišljeno v tem smislu, da naj bi vera ljudi odvračala od realnih problemov tuzemeljskega življenja oziroma konkretno naj bi ljudem preprečevala, da bi se zavedali svojega položaja izkoriščanih oseb. Socialna država je prej ko nek opij lahko kvečjemu neka potuha, ki deluje ravno v nasprotni smeri od izkoriščanja.

    • Ne. To, da naj bi bila religija opij za ljudstvo, je Marx rekel zato, ker je bil agresiven ateist.

      Ker mu pa ni uspelo drugače, je izumil komunizem, ki bi prinesel raj na zemlji.

      • O tem, zakaj je to rekel nisem napisal niti besede. Pisal sem o tem, kaj je rekel in kaj je s tem mislil. O tem, zakaj je to rekel pa seveda lahko po mili volji razmišljaš in ugotavljaš v skladu z domišljijo, ki jo premoreš.

        Raj na zemlji je pa oksimoron.

        • Ko mačku stopiš na rep, zacvili.

          Pa že drugi stavek je v protislovju s tvojim prvim stavkom.

          Pa arogantnost je tvoja značilnost.

          • Tole z opijem je trganje misli iz konteksta. Marx pravi: “Religiozna beda je izraz dejanske bede in hkrati protest zoper dejansko bedo. Religija je vzdih ogrožene kreature, čustvo brezsrčnega sveta, kot je tudi duh brezdušnih razmer. Religija je opij ljudstva.”

            Torej: vera kot razumljiv izhod iz brezupne situacije, svečka v temi, ki jo želi marx zamenjati s komunizmom. Opij tako ni mišljen kot mamilo temveč kot sredstvo proti bolečinam, ki ti omogoči da preživiš še en dan.

          • Ja, potem pa oprosti, če sem ti na rep stopil. Pa drugič manj z njim na okoli mahaj.

            In imaš prav. Zakaj nekdo kaj reče je isto kot kaj nekdo reče, samo tega še nihče, razen tebe, očitno ne ve.

            Arogantno je bila pa predvsem tvoje pametovanje o tem, zakaj je Marx religijo označil za opij ljudstva. Tako da klin se pač s klinom zbija.

          • Ne, Lenko – klon Aladarja, jaz sem tebi stopil na rep, zato pa cviliš.

            Tvoje trenutno pisanje je brez kakršnega koli smisla. Tako si razburjen.

            Ne. Pri meni ni arogance, je pa pri tebi.

  3. Gospod Greif, še marsikaj ste pozabili. Niste navedli, da Slovenija ni pravična država, v kateri vladajo gangsterski zakoni. Država, velike družbe in finančne ustanove ( v obojih je država običajno najmanj solastnik, če ne že lastnik) te nekaznovano oberejo do kosti. To dokazuje na tisoče propadlih samostojnih podjetnikov in mikro ter malih podjetij, ki so propadli zaradi neplačila opravljenih storitev in prodanih izdelkov ter nekateri že tudi naredili zaradi tega samomor. Slovenska država je tudi največji dolžnik podjetnikov in podjetij. Še večji problem Slovenije je centralizem. V Sloveniji je Ljubljana mesto, kjer se potroši največ finančnih sredstev vseh Slovencev. Ljubljana je zamenjala Beograd z enakimi apetiti, katerih dva milijona prebivalcev ne more zadovoljiti, če prej ni moglo 20 milijonov prebivalcev zadovoljiti apetitov eno milijonskega Beograda. Nekaj smo pozabili ob osamosvojitvi, zapustiti socializem in samoupravljanje. Danes imamo oboje, vendar v kastnem sistemu. Eni imajo socializma in samoupravljanja preveč, večina pa ga ima manj oz. celo nič. Teh anomalij je še dosti, skoraj ni mogoče našteti vsega. Dotaknil se bom še samo sodnega sistema. Bog ne daj, da prideš v roke sodnikom in za sabo nimaš močnega zaledja (vrhunsko plačanih odvetnikov, ki imajo dobre povezave s sodniki in jih tudi dobro plačujejo). Izgubiš najbolj enostaven sodni primer, če ne gre drugače ti podtaknejo, da si hotel na lahko brez dela zaslužiti. In si že kriminalec!

  4. Ustavni in siceršnji cilj je vsekakor socialna država.
    Torej država, ki s svojo ureditvijo omogoča, da ljudje živijo dostojno življenje.

    Dostojno življenje, ki zagotavlja uresničitev človekovih pravic in svoboščin ter duhovno in materialno zadovoljitev. Torej, da ni pomanjkanja v duhovnem in materialnem smislu.

    Dosedanje in sedanje primerjalne izkušnje z drugimi državami pa nas učijo, kakšen sistem uspešnejše zagotavlja cilj socialne države.

    Socialna država pa obsega tudi cilje in pravice, ki zadevajo preživetje in razvoj naroda, ne le posameznika.

  5. Odličen spis, daleč najboljši zadnji mesec na Časniku.

    Ustavo so pisali socialisti in kolektivisti. Avtor pravilno ugotavlja, da so na obeh polih kolektivisti in socialisti.

    Socializem ( komunizem) je nova vera, nova religija za ateiste. Strašna je ta vera v socialistično ( socialno) državo. Za sabo pušča pobite in oropane, zlorabljene.
    Socializem je glavni hudič 19., 20. in očitno tudi 21. stl.

    R.Sirizo piše, da pravice žensk, pravice homoseksulcev ne pomenijo nič. Treba se je boriti za svobodo posameznika, ki je človekova pravica in iz te svobode lahko izhaja karkoli. Če pa se nekdo bori za pravice dela družbe, pa je že jasno, da je ta družba nesvobodna.

    • Seveda se je treba boriti za svobodo posameznika in se to tudi počne, problem nastane, ko nekateri posamezniki svobodo posameznika pojmujejo na način, ki določene skupine ljudi pušča nesvobodne. In potem ti borba za tako svobodo posameznika nič ne koristi, saj dejansko pomeni borbo za nesvobodo določenih skupin ljudi.

      • Spet prihajaš v protislovje sam s sabo. Če se boriš za svobodo posameznika, ne moreš ene skupine ljudi pustiti nesvobodne.

        • Spet si narobe prebral, kaj sem napisal. Gre se za to, da je vprašanje svobode posameznika raztegljiv pojem, ki ga nekateri razumejo zelo ozko.

          • Nič nisem narobe prebral.

            To je raztegljiv pojem predvsem za komuniste in vse sorte socialiste.

            Medtem, ko je v klasičnem liberalizmu zelo jasno definirana osebna svoboda – s tem pa svoboda vseh.

            Socialisti pa ta pojem poljubno raztegujete – celo v smislu svoboda in enakost (pojma, ki sta si v protislovju).

    • Točno tako.
      So pa človekove pravice deloma zavajajoče in tako imamo sedaj kup nekih aktivistov, ki si jih že kar naravnost izmišljajo.

      • Saj tudi to, torej “izmišljanje pravic”, je del svobode posameznika. Po drugi strani pa vedno obstajajo neke omejitve, zaradi katerih posameznik niti v najsvobodnejši družbi ni popolnoma svoboden.

        • Omejitve so – da ne omejuješ svobode drugega.

          Socialisti pa to polje prestopajo – grobo omejujejo svobodo drugega z zagovarjanjem svojih pravic.

  6. Pokorno javljam!
    pardon!

    A ste slišal?

    Kradejo.
    Ne dajo plač.
    Ne plačajo prispeukof!
    Ne dajo bolniške.
    Ne dajo dopusta.
    Ne plačajo malce.
    Bankrotirajo fabrke!
    Prodajajo fabrke in delouce zdraven.
    Vržejo te na cesto, kar tako!

    Semolič & Co pa nič.ŽE DVAJSET LET, gospodje!

    Že leta.

    Kako to?

    Odgovor:

    Milan iz Murgeldorfa vlada Semoliču in 21.Tajkunom iz Brozovega gulaga Slovenistanija.

    Drži bogatune za jajca in proletariat za vrat!

    On, naime, mili Milane Plavi Bljedokosi, pliva u Hrvatskoj u jednome malome zaljevu i naveće jede ribu i pije dalmatinsko rujno vinčence uz muziku dalmatinske klape “Goli otoćić”!

    Ocena: Sedi.Pet.

    • Ali ni pošteno, da imaš progresivne davčne in prispevne stopnje, da tistim z nižjimi dohodki, v nižjih dohodkovnih razredih pustiš večji delež dohodka?

      Z enotno davčno stopnjo bi pridobila pri nas povečini rdeča elita. Predlaganje socialne kapice, ki bi povečala plače edino eliti, povečini rdečim direktorjem in ostalim rdečim priviligirancem, ki so zakuhali štalo v kateri smo, je še ena cvetka.

      • Pošteno??? Mogoče je res. 😕

        Bi bilo pa potem zanimivo gledati cenike:
        pivo stane:
        1,00 € za tiste s plačo do 750 €
        1,50 € za tiste s plačo med 750 € do 1500 €
        2,00 € za tiste s plačo nad 1500 €

        😉

      • To je problem Slovenije – eni pravijo, da bodo na boljšem le bogati, drugi, da bodo le rdeči priviligiranci.

        Rezultat je pa današnje stanje, ki koristi rdečim priviligirancem prisesanih na državne seske.

        Karkoli, kar bo prineslo liberalnejše gospodarstvo, je dobro.

  7. Vse narobe! V Sloveniji moramo uvesti socialni red! Socialni red temelji na osebni svobodi. Samo država, katere socialni red temelji na osebni svobodi se lahko prišteva med svobodne socialne države. V taki državi veljajo solidarnostna načela (ni socialne prisile) solidarnosti družbe do posameznika in tudi solidarnosti posameznika do družbe. Na ta način se omogoča varovanje pred socialnimi tveganji in zagotavljanje varnosti eksistence posameznika. Drugo načelo socialnega reda je subsidiarni princip. Država ima samo drugo odgovornost, prva odgovornost zase je na samem posamezniku. To pomeni, da je varovanje eksistence posameznika prvenstveno njegova naloga in le, če posameznik sam zase ni sposoben zadovoljivo skrbeti, mu pomaga družbena skupnost (občina ali država). Zato mora država poskrbeti za ukrepe, ki morajo prispevati pomoč k samopomoči, da bi socialno šibkejšim pomagali, da bi si v zadostnem obsegu pomagali sami.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite