Socialistične sanje o Švedski

21
39

svedskaVseh vrst socialisti vseh dežel, še posebej pa slovenski, se vedno radi sklicujejo na vsem dostopne javne storitve v Severni Evropi. Za primer nam ves čas ponujajo Švedsko in njen socialni model. Švedsko predstavljajo kot veliko socialno državo in nam zagotavljajo, da je to edina prava pot in alternativa kapitalizmu. Švedska naj bi bila dokaz, da je velika socialna država uspešna in dolgoročno vzdržna. Se pravi, šlo naj bi za dolgoročni socialistični raj z visokimi davki in visoko socialno varnostjo.

No, zadnja informacija jih bo močno prizadela. Eden od najpomembnejših javnih podsistemov v državi – javni zdravstveni sistem ne zagotavlja več zadostnega nivoja zdravstvenega varstva, kar očitno že vpliva na gospodarstvo in zaupanje državljanov. V zadnjih letih se močno povečuje sklenitev dodatnih individualnih zdravstvenih zavarovanj pri zasebnih zavarovalnicah. Vsak deseti Šved ima tako že sklenjeno zasebno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih zavarovalnic je daleč največji delež sklenjenih zavarovanj plačanih s strani delodajalca. Zakaj je temu tako?

Padec Švedskega javnega zdravstvenega sistema

Eden bistvenih razlogov so dolge čakalne vrste. Delodajalci si ne morejo privoščiti dolgotrajnih bolniških staležev do katerih prihaja zaradi predolge obravnave in samega zdravljenja. Npr. čakalna doba za operacije bolnikov z rakom je eno leto. Za poslovanje gospodarstva so to nesprejemljive obremenitve, zato so sami pristopili k rešitvi problema preko zasebnih zdravstvenih zavarovanj. Le-ta zavarovancem nudijo garancijo za obravnavo pri specialistih v štirih delovnih dneh, morebitno nadaljnjo potrebno operacijo pa v petnajstih dneh. Delodajalci se zavedajo, da je ceneje plačati zasebno zdravstveno zavarovanje zaposlenim in jim s tem omogočiti hitro zdravljenje, kot čakati celo leto na njihovo vrnitev. Tako zasebna pobuda rešuje javne zablode.

Odpoved državno garantiranega javnega zdravstvenega sistema, da zagotovi vzdržno, zanesljivo in kvalitetno javno storitev, je le prvi primer odpovedi državnih podsistemov na Švedskem. Sledi mu že naslednji – železniška infrastruktura odpoveduje zaradi zaostajanja investicij, kar se kaže v povečanju števila iztirjenj.

Povsem očitno je že, da (niti na Švedskem) socialisti s svojimi politikami, visokimi davki, poveličevanjem javnega in izrinjanjem vsega zasebnega, svobode in individualne odgovornosti ne zmorejo zagotoviti opevane visoke socialne varnosti.

Upajmo, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo državljani vseh dežel spregledali laži socialističnih politikov in običajnih napak njihovih socialističnih politik, ter sprejeli kapitalizem in prosto tržni sistem s svobodno gospodarsko pobudo. Enkrat za vselej …

21 KOMENTARJI

  1. Severnjaška socialna država nima nič z marksističnim socializmom, razen videza. Severne države so socalne, ker drugačne ne morejo biti. Tam je mraz po zimi! Tam ne morejo imeti beračev pod mostovi, ker bi kar trupla ležala naokoli. Zato je že švedska kultura drugačna. Naši socialisti pa mislijo da je to uspeh marksizma in da marksizem ima iste cilje in vrednote.
    Na švedskem kapitalizem čisto dobro funkcionira. Ravno tako svobodni trg. Zato je ta privoščljivost avtorja do propadanja socializma čisto neumestna. In avtor kot proti socialist se izkaže samo kot slovenski skopuh.

  2. Kdaj bo gospod Rok Prešern, ki tako strastno sovraži “laži socialističnih politikov in običajnih napak njihovih socialističnih politik”, tudi ko piše o Švedski, kjer resnici na ljubo sicer ni socialistov, ampak so socialdemokrati (!), češ kakšna strahovita kriza je s švedskim zdravstvom in železnicami ( mimogrede, na Slovenskem se vozimo po tirih iz časov cesarja Franca Jožefa) “enkrat za vselej” spoznal, da blago rečeno ni pretirano logično, da on vodi Inštitut poimenovan po velikem slovenskem krščanskem socialistu Janezu Evangelistu Kreku?

    Najobsežnejše, 600 strani, verjetno tudi najtehntnejše delo J.Ev.Kreka nosi namreč prav naslov: Socializem.

    In BTW, ne, ta knjiga ni kritika socializma, ampak kritika z besedami Prešerna ” kapitalizma in prosto tržnega sistema s svobodno gospodarsko pobudo.” 🙂

    Razumi tedaj, kdor more, to politično usekano deželo …

    Upam da vendarle ne usekano “enkrat za vselej”. Ker to je totalitarni pojem. V demokraciji ni enkrat za vselej! Si enkrat doli, enkrat gori. In če premagaš socialdemokrate na volitvah, to ne pomeni, da si jih premagal “enkrat za vselej”. Razen, če nimaš namena “enkrat za vselej” ukiniti svobodnih demokratičnih volitev.

  3. Tam živi moj sošolec in dober prijatelj že več kot pol stoletja. Nenehno si dopisujeva, pogosto telefonirava in dvakrat letno vidiva. On bi potrdil navedbe v članku. Še precej več, že leta nazaj je besnel nad neumnim levačenjem švedske politike, ki te dni dosega kulminacijo. Z migrantsko politiko so presegli vse razumne meje, posilstev je glede na prebivalca največ na svetu, tisočkrat več kot pred desetletji. Norega, nerazumnega nasilja je toliko, da so domačini vsi prestrašeni. Če si pred desetletji izgubil v mestu denarnico, si jo naslednji dan našel na istem mestu, prislonjeno ob zid, zdaj te oropajo in zaštihajo sredi belega dne. Seveda ne Švedi. Jih pa srečuje pamet, celo levi politiki na oblasti ustavljajo migracije, čeprav njihova zelena ministrica zaradi tega pred kamerami joče. Prijatelj pravi, da jih ljudje nikdar več ne bodo volili.

    • Ampak vseeno, kdor malo pozna politično zgodovino Švedske, ne glede na to, če so ljudje zdaj res naveličani levice in jezni nanjo, bo po mojem vseeno podvomil, da bi bila tam socialdemokracija poražena “enkrat za vselej”.

      Nenazadnje pri nas desnica večkrat jamra, da levica zato celo spodbuja imigracijo, da bi dobila nove volilce in bi lažje zmagovala. Kaj zdaj, komu pretirane imigracije pomagajo – levici ali desnici? Moje mnenje, da predvsem politični radikalizaciji. ( Ti si se že radikaliziral. Prej si se mi kazal kot zmeren in moder.)

  4. Da se ne bi povsem izognil temi zdravstvenega sistema še to – dejstvo, da je v svobodnem svetu toliko različnih modelov zdravstvenih sistemov pove, da gre za zapletene stvari in predvsem da ni evidentno v vseh pogledih optimalnega sistema.

    O problemih jamrajo povsod, skoraj povsod tudi zmanjkuje denarja, čeprav se večajo deleži v BDP za vse bolj komplicirano in dražjo medicino ob vse starejši in vse bolj zdravstvene podpore potrebni populaciji.

    Načeloma velja obratno sorazmerje med širino pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja in realno dostopnostjo do teh pravic. Se pravi, kjer so pravice kar najširše določene, bo istem denarju čakalna doba, da se do pravic pride, v povprečju daljša kot tam, kjer so pravice določene bolj v omejenem obsegu.

    Najbrž ima Švedska in podobno velja za Slovenijo, če so res tak problem čakalne dobe ( na operacijo raka je sicer nonsens, da bi se čakalo eno leto, kvečjemu za histološko določen nizko maligen rak, recimo prostate) preveliko košarico predragih pravic iz univerzalnega zavarovanja.

    ZDA nimajo problema čakalnih dob. Imajo pa druge, mogoče enako ali celo bolj pomembne. Medicaid nudi osnovne pravice za socialno najbolj šibke. Ostala populacija je za zavarovanje odgovorna sama. Velikokrat nastopijo problemi, ko si marsikdo ne more privoščit zdravljenja, ki bi ga nujno potreboval, ali pa za to da celo premoženje.

    Švedska in ameriška medicina sta obe vrhunski. Zdravstvena sistema pa zelo različna, oba s svojimi prednostmi in problemi. Da se ta dva sistema opredeliti kot dva pola, enega zelo socialnega, drugega zelo liberalnega. Problemi so verjetno manjši, če se kreira zdravstveni sistem, ki je nekje vmes med tema poloma. Ali je to nizozemski, ali nemški ali avstrijski ali francoski model ali kakšen drug, je drugo vprašanje …

  5. Za povečanje kakovosti in učinkovitosti zdravstva bi morali uporabiti enake pristope kot v razviti industriji. Dva primera:

    1. Povezanost bolnišnic avstrijske Štajerske na osnovi ITja
    http://video.szko.si/lk2014_pedevilla_the_development_of_the_kages/

    2. Uvajanje principov vitkosti za povečanje učinkovitosti
    http://video.szko.si/univerzitetna_bolnica_odense_primer_dobre_prakse_v/

    Ocena je, da bi uporaba celovite bolnišnične informacijske rešitve (upravljanje virov, ne e-zdravje) znižala stroške od 5 do 10%, uporaba principov vitkost v javnem sektorju pomeni znižanje stroškov do 20%.

    • Dodaj še preostanek: Evropski narodi si v tej situaciji ne smejo privoščiti egoizma.
      In nikar ne dlakocepi.

      • Dlakocepiti??? Verjetni to pomeni, da ne sme copy&paste še komentar:

        Še pred časom je papež v Evropo vabil migrante

        Za mnoge so kritike papeža Frančiška pravo presenečenje, saj je papež še pred časom dejal, da bi morala Evropa biti bolj solidarna z migranti ter bi jih morala velikodušno pričakati in povabiti v Evropo. Izjava papeža pa je le še en dokaz, da se evropska klima dobrodošlice migrantov počasi spreminja. Že pred dnevi je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk ekonomskim migrantom dejal, naj ne prihajajo v Evropo.

  6. Ehja… Na vsake par let si je pač trba izmisliti članek o tem kako slabo gre “socialističnim” nordijskim državam.

    Glede na vse trenutno znane lestvice rangiranj zdravstvenih sistemov po svetu, se Švedska še vedno uvršča v sam vrh (pred njo so seveda še ostale baltske “komunistične” države) in, zanimivo, nikoli velike kraljice in največje izvoznice Kapitalizma (in “demokracije” ZDA – ne bi potem novinarčk o tem pisal članka? UltraKapitalisti vseh dežel združite se?

    (medtem ko še vedno ostaja nekako neizpodbitno dejstvo, da so socialne demokracije trenutno na večini lestvic kvalitet življenja pri vrhovih. po nekaterih statistih imajo celo na Kubi daljšo življenjsko dobo kot ZDA. go figure…)

  7. Mimogrede, ti veš kdo ima najdaljšo pričakovano življenjsko dobo v Evropi? Maltežani. Kar ni dokaz, da ima Malta najboljši zdravstveni sistem. Ali pa nekateri deli Južne Italije ali Dalmacije, kjer so tudi višje pričakovane življenjske dobe kot v Skandinaviji. In tudi ZDA ima pričakovano življenjsko dobo nad 80 let, kar je bolje od večine Evrope. Vsekakor vzhoda Evrope.

    Jaz verjamem, da so tudi problemi s švedsko socialno državo. Ki je verjetno hiperdimenzionirana. Že več kot 20 let se sliši o problemih in o liberalnih reformah. Ampak če si 10% prebivalstva kupi zaradi nezadovoljstva (dolge čakalne dobe) z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem še privatno individualno dodatno zavarovanje, to ni številka, ki bi prepričala, da je javni- socialni sistem v razsulu. Ta številka je nizka ali zelo nizka. Pomeni, da je 90% zadovoljnih s tem, kar je do zdaj.

    • Zakaj ti delaš isto napako kot avtor in sicer da je švedska socialistična? Švedska je kraljevina, kapitalistična in nima veze z našim boljševiškim socializmom.

      • Tega jaz nikoli nisem trdil. To podtika avtor, direktor Inštituta J.Ev: Kreka.

        Seveda je Švedska tipična kapitalistična država. Resda ne vem, če obstaja država, kjer bi bila dlje časa kot na Švedskem na oblasti socialdemokracija. Kar ne pomeni socializma.

    • Tu se moram malo popraviti. Po teh podatkih: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_life_expectancy
      je p. življenjska doba v ZDA nekoliko nižja, 79 let in le za 1 leto vendarle višja kot na Kubi. Nižja je kot v večini zahodne evrope, celo v Sloveniji, kjer je 80 let. Samo ZDA imajo zelo mešano populacijo. In nekateri v ZDA nimajo denarja za kvalitetno zdravstvo in mnogi izrazito ne skrbijo za zdrav življenjski slog. Posebej na jugu in srednjem zahodu ZDA.

  8. Zanimiv članek. Na internetu je veliko informacij, kako je Švedska večino podjetij zgradila v času liberalizacije trga pred vzpostavitvijo socialne države. Po vzpostavitvi socialne države pa so Švedi samo črpali iz že pridobljenega bogastva. Švedski model se krči: Švedska vseeno dokaj uspešno izvaja industrijsko prestrukturiranje, izvoz je močan, sociala pa verjetno ne bo nikoli več tako močna kot pred 20-40 leti. Podobno pot je ubrala Danska s svojim Flexicurity.
    Ne smemo pozabiti, da je pomemben faktor uspeha švedske socialne države pomenila etnična homogenost prebivalstva. Z množičnim priseljevanjem prišlekov, ki so se želeli predvsem omastiti s švedsko socialno državo, k razvoju pa so prispevali bore malo – se je pomemben del temeljev švedske socialne države zamajal.

  9. Pokorno javljam, da sem 30let delal pri njih, pa jih težko kapiram. Je pa jasno, da so Švedi in Švicarji za nas oddaljeni pravljična svetlobna leta.
    Švedi so malo zabredli, izvlekli pa se bodo iz čudne situacije zagotovo, 100%, ne preveč boleče in hitro, samo, da do kraja splanirajo kaj in kdaj bodo kaj storili. In bojo spet za naslednjih 99let pred nami.
    Pod pogojem, da jih Putin ne naskoči v sodelovanju z Egjavcem in Kučanovimi falangisti bukovimi palicami in z bojnimi marelami ter z zalogami udbovskih ubojitih sredstava!…

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite