Titoizacija slovenske politike ali čigava boš Slovenija?

35
1417
Foto: Goran Semečnik
Občina Velenje je v začetku 2018 objavila povabilo k izdelavi konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob spomeniku maršala Tita. Kot najboljšo so izbrali idejo Projektnega biroja Velenje, avtorice Špele Vučina, ki bi pred kipom maršala postavila fontano. A nobena od šestih natečajnih rešitev ne bo obiskovalcem olajšala priljubljenega fotografiranja z maršalom, kot so si to zamislili na Občini Velenje. Foto: Goran Semečnik

Nemalokrat slišimo, kako je vse slabše, od kar ni Tita, da je njegova smrt povzročila razpad Jugoslavije. Menda ni verjel v lastno večno življenje?

Tito je ljubil oblast in tega ni nikoli skrival. Najbolj je to dokazoval z odnosom do notranjepolitičnih razmer. Zanimala ga je samo trdnost lastne oblasti, vse drugo je zanemarjal. Mogoče mu je bilo tudi premalo. Hrepenel je po tujih priznanjih. Bolj je ljubil vtis kot pa vsebino. Dlje časa je trajala Jugoslavija, bolj je posegal po ustaljenih in preizkušenih vzorcih. Ni naročal nemirov državljanov, da bi krepil represivni aparat, ta je bil že na mejah možnosti, bili smo najbolj militarizirana evropska država. Reševal se je z zunanjo politiko. Opozarjal je na tujo nevarnost, na ogroženost države, zahteval potrpljenje državljanov, ker je državna skupnost v nevarnosti. »Čuvajte bratstvo in enotnost, ljubite se med seboj!« je naročal narodom, ki jim je vladal.

Jugoslovanski narodi so se tako ljubili, da so se po letu 1990 med seboj skoraj poklali. To je praktični rezultat Titove notranje politike.

Mnogi kritični ljudje se z gornjim strinjajo, opozarjajo pa na Titov mednarodni ugled, kar naj bi dokazoval predvsem njegov pogreb. Kdor temu verjame, mu ni pomoči. Navede naj vsaj en mednarodni primer, zaradi katerega je bila kakšna vojna sekundo krajša, ker so poslušali Tita. »Kralj je umrl, torej živel kralj.« je bilo vodilo obiskovalcev pogreba. Pokojnemu zdravnik in pogreb nič ne pomagata.

Slovenci smo si ob osamosvojitvi za vzor in cilj postavljali Švico. Žal samo Švico po osebnem bogastvu njenih državljanov. To je posledica, ne vzrok. Švica se predvsem ukvarja sama s seboj in tudi mednarodno politiko motri s tega stališča in v tem smislu tudi tiho in neopazno deluje. Njeni politiki niso mednarodno znani. Ali mogoče poznate katerega njenih predsednikov, ministrov …? Veste, kdaj je kateri umrl? Poznate švicarska stališča do različnih mednarodnih vprašanj? Migracij? Mednarodnega terorizma? Ne posnemajmo Tita, še manj pomembne in vplivne države. Bodimo Slovenija. Izkoristimo prednost naše majhnosti, da se za nas nihče posebej ne zanima. Naj to ne bo naš kompleks, ampak sreča!

Kaj je naredila Švica, da se migranti v njej nočejo naseliti? Kaj je naredila Švica, najbogatejša evropska država, da jo teroristi ne ogrožajo?

Švica se ukvarja predvsem sama s seboj in svojo državo. In zato je Švica Švica! Pri nas pa je vse bolj v ospredju mednarodna politika. Kdor pa pri nas spremlja javne medije dobiva občutek, da smo tik pred tem, da nas je, kljub slovenski soprogi, Trump uničil. Pri tem mu bo pomagal Orban in vsa evropska in svetovna desnica, ki nevarno dviguje glavo. Nasprotni pol opozarja na nenadzorovane migracije, mednarodni terorizem … Nič od tega ni tako pomembnega in usodnega kot je položaj slovenskih državljanov v Sloveniji. Kateri politični stranki je prioriteta Slovenija?

Nedavno smo bili priča poizkusu, da bi izničili demokratizacijo Slovenije, ki je bila predpogoj slovenske osamosvojitve. Razen Peterleta, Janše in na koncu, ko smo že vsi obupovali, še predsednik Borut Pahor, ni nihče reagiral. Pa bi moralo priti vsaj do izrednega zasedanja parlamenta, saj je šlo za življenjsko vprašanje Slovenije! Javni mediji, Kučanovi ljudje jih izvrstno vodijo na povodcu, so tiste, ki smo na to opozarjali, ali ignorirali ali imeli za norce. Razglašeni smo bili celo za prikrojevalce zgodovine in to s strani državnih medijev!

Vladniki so se klanjali ali opravičevali pučističnim visokim oficirjem zaradi neudeležbe na 50 letnici TO. Če Borut Pahor v svoji predsedniški eri ne bo storil ničesar več, se je s svojim govorom na sami proslavi in opozorilom, da potvarjajo zgodovino, že trajno zapisal v slovensko zgodovino. To je veliko bolj pogumno kot neudeležba, ki bi si jo kot predsednik lahko mirno privoščil.

Dnevno poslušamo, da je nekdanji zunanji minister »rusificiral« slovensko zunanjo politiko. Sem zadnji, ki ga bom branil, toda organizatorja pogromov nad Ukrajinci,  ruskega »pisatelja« Zaharja Prilepina, ni povabil Karel Erjavec, ampak slovenski kulturniki! Časopisi so bili polni njegovih fotografij in intervjujev z njim. Proti njemu je  hrvaški pevec Marko Perković Thompson nebogljeni dojenček! Kakšne so bile reakcije na njegove verbalne »delikte«, kakšne pa na moža, ki vodi oboroževanje« petolononašev proti Ukrajini, katera želi po slovenski poti? Kakšno je politično sporočilo slovenskega čaščenja tega ruskega ”nerusa”, človeka, ki se že vse življenje bori proti človekovim pravicam in je neposredno sodeloval pri pobojih? Kaj dela parlamentarni odbor za kulturo? Ali ima obraz zagovarjati finančne potrebe take kulture? Je v Sloveniji že tako močan ne samo ruski, ampak tudi protidemokratičen vpliv? Je začel srbski rusofilski kapital, ki je čedalje močnejši v Sloveniji, kako je žarel Jankovič z Putinovo medaljo, ki je tam še kužki ne bi nosili, preko svojih kolumnistov in drugih ustvarjalcev oziroma oblikovalcev javnega mnenja politično kolonizirati Slovenijo?

Del slovenske politike grmi zaradi migracij in mednarodnega terorizma. Prihodnost nam kažejo v najbolj črni luči. Zanimivo, da sploh ne opazijo, da je delež slovenskega prebivalstva v Sloveniji vedno manjši. Da ne govorim o njegovem političnem in kulturnem vplivu. Bi znal kdo odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni v Sloveniji živeti po slovensko? Naenkrat hočejo biti vsi »Titeki«, vreščati o mednarodnih razmerah, na Slovence pa pozabljajo. Če jim je Slovenija premajhna, naj gredo vsaj v evropski parlament! Zadnje volitve so pokazale, da lokalna politika že marsikje prehaja v neslovenske roke. So tega krivi migranti in mednarodni teroristi?

Kdo je kriv nepravne države, zakaj so dolge čakalne vrste pri zdravnikih, zakaj so nizka plače in penzije, zakaj demonizirajo opozicijo … So tega krivi migranti in mednarodni teroristi?

Kdor danes načenja nacionalno ali socialno vprašanje je najmanj populist, če že ne fašist. Kot zgodovinar ne poznam bolj populističnega gibanja, kot je komunizem, toda zaradi tega ne bom zanikal resnosti vsebin, ki jih je on zlorabljal za prigrabitev oblasti. Poglejte uspehe slovenske levice. Če kdo, bi se za socialno vprašanje morala zavzemati krščanska stranka, ki pa se hvali, da ima najboljši program za naše podjetnike! Dogajanje v Franciji je resno opozorilo, čeprav ga tam in ga bodo tudi pri nas skušali mnogi izrabiti. Znani so vladarji, ki so dali pobiti prinašalce slabih vesti. Slovenska politika jih zaenkrat še diskvalificira. Zanikanje problemov je zaradi nepriljubljenosti ali neprimernosti onih, ki opozarjajo nanje, slaboumno.

Kakšna je slovenska prihodnost? Čigava bo Slovenija? Bo Slovenija slovenska?

35 KOMENTARJI

  1. Odličen prispevek avtorja, ki razgalja bolezensko stanje v Sloveniji in tiste, ki bolezen širijo.

    Zahtevajmo in vztrajajmo, da uveljavimo ustavni red na slovenskem!

    Ustavni red, ki temelji na :
    – slovenskem narodu in njegovi suverenosti
    – demokraciji in človekovih pravicah
    – slovenski kulturi
    – ustavnem pravnem redu, ki pozna delitev oblasti!

    Zahtevajmo in vztrajajmo , da se ustavnemu redu podredijo vsi!

    Gremo naprej, samo naprej!

  2. Mi nismo do nikogar sovražni!
    Nasprotno, saj ljubimo slovenski ustavni red, ki je porok demokracije in pravnega in siceršnjega reda!

    To ljubezen, ki žari in vabi vse, bomo vztrajno širili!!!

  3. Nam niso potrebne žalitve in podobno.

    Mi dosledno uporabljamo pravno in etične pozitivne besede in cilje!

    Na ta način osmešimo in razorožimo tiste, ki nam nasprotujejo!

  4. Naj se napravi takšen spomenik slovenstvu, ne pa Titu:
    – ki ni nikoli hotel govoriti slovensko
    – ki je bil največji nedemokrat in zločinec,ki je množično pobijal in zapiral ljudi, ki so hoteli demokracijo
    – ki je živel bolj bogataško in potratno na račun ljudi, bolj kot najbolj potraten cesar.

  5. Tisti, ki obožujejo največjega zločinca in nedemokrata, po logičnem sklepanju, zagovarjajo njegova zla dela!

  6. Kako je nastala Jugoslavija? Na krvi, kraji, pobojih. Karma: tudi razpadla je na krvi, ropanju, pobojih in posilstvih. A ne kar takoj.

    Kako je nastala Šarčeva vlada (kristjana Šarca guvernija)? Nastala je na manipulaciji, sprenevedanju, kraji in lopovstvu.

    Vprašanje za en evro:

    Kako bo končala Šarčeva vlada, četudi ne še kmalu?

  7. Ko je šla lokalna delegacija (iz Grandovega rodnega mesta) na obisk k ljubičici Titu (imel je rojstni dan), so ga morali čakati nekaj ur. Potem je arogantno prišel in se začel slikati po skupinah, glede na narodnosti Jugoslavije. A najprej je resknil: “Slovenci neka čekaju!” Sprejel jih je kot zadnje. Zato so bili nekateri na poti domov žalostni, drugi pa veseli, saj so dobili potrdilo, “da je res eno govno”. Pri teh fotke s Titom ne najdeš nikjer v nobenem predalu.

    Tak je bil začetek naše osamosvojitve.

  8. Seveda je prav, da se opozarja na težave in stranpoti, toda vseeno bi pričakoval nekoliko bolj poglobljen članek in ne samo nekaj ad hoc navrženih problemov. Kdor hoče problem rešiti, ga mora tudi razumeti in ne samo prepoznati.

    Kar zadeva trditve, da nas ogrožata Trump in Orban, je to treba razumeti v slovenskem kontekstu: ogrožata “naše”. Saj “mi” smo “naši”, drugih ni ali niso pomembni ali so celo predstavljeni kot sovražniki. Tu se približamo srži in vzroku vseh naših težav in stranpoti, s katerim se članek žal ne ukvarja. Slovenska politika služi ozkim interesom globoke države. Slovenske interese se upošteva le v tolikšni meri, da ne pride do upora, ki bi ogrozil njihovo vladavino.

    • Ja, tako nekako je. Predlagam persionalizacijo: “Slovenska politika služi ozkim interesom skupini ljudi, ki so nasledniki rdeče oblasti.”

      Namesto abstraktnega pojma “globoka država” navedimo raje konkretno “Kučan in pajdaši”, čeprav utegnemo užaliti skupino vodilnih kristjanov v katoliški Cerkvi na Slovenskem, ki je gospodu Milanu priskrbela papeževo odlikovanje:

      … Vitez reda Papeža Pija, podelil Papež Janez Pavel II., 1993; odlikovanje reda “Pro Merito Melitensi” malteškega viteškega reda …
      http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/predmkcv.htm

      Pa naj imajo surlo do tal!

      • Janez Škrabec je pogosto »imenovan kot velik človekoljub«, je velik mecen frančiškanov, je aktiven član Kučanovega Foruma 21 ter velik prijatelj in odlikovan od ruskega vodstva ter prijatelj diktatorja beloruskega Aleksandra Lukašenka i.p. Ponovno berem: »Kardinal Franc Rode se bo na skednju Škrabčeve domačije pri Ribnici z Manco G. Renko pogovarjal » o življenju in delu, preteklosti in prihodnosti ter veri in dvomu. Pogovor bo torej potekal na domačiji ribniškega tajkuna Janeza Škrabca, znanega po tem, da se s svojo družbo Riko pojavlja v korupcijskih poslih, nazadnje v megakorupcijskem škandalu investicije Intereurope v Rusiji.«
        Berem tudi, da je Rode je pogovor sklenil z zahvalo gostitelju. “Upam, da je bila to ura kulture, pospeševanje kulture. To je inteligentno, vi ste inteligenten človek,” je kardinal dejal Janezu Škrabcu.
        Kaj pa je kardinal dr. Franc Rode v Škrabčevem skednju pravzaprav povedal?

  9. To novo urejanje Titovega spominskega parka ali kar svetisca sredi Velenja je med drugim v ocitnem nasprotju z vsebino ustavne razsodbe v ljubljanskem primeru. A vprasanje, ce bo kdo projekt postavil pred ta tribunal, saj menda nobena stranka, tudi desne, lokalno v Velenju nima nic proti Titu. Podobno v Kopru, kjer starodavni trg sv. Nazarija pred stolnico, lokalnega svetnika, se vedno “krasi” diktatorjevo ime.

    Zanimivo, kako so tako Hrvati kot Srbi v splosni zavesti znali umestiti Tita priblizno tja, kamor sodi. Pri Slovencih pa v vecini se zivi kult domnevnega pozitivca, ceprav v evidentnem konfliktu z demokraticnimi vrednotami, clovekovimi temeljnimi pravicami, zacensi s pravico do zivljenja. Nenazadnje v konfliktu s psiholoskimi kriteriji osebnega dusevnega zdravja in uravnovesenosti.

    • Ja, gospod IF! Tako je! Nadaljevanje bi lahko šlo z vprašanjem: “Glede na ugotovitve v vašem zadnjem odstavku ali je pravično, da Slovenija sploh še obstaja?”

    • Srbi so res Tita hitro pospravili iz javnih prostorov in tudi iz zavesti. Ne pa tudi na Hrvaškem. Tam je za levičarje, ki imajo, tako kot pri nas, v rokah skoraj vse medije, Tito še vedno pozitiven lik. Ti tudi medvojnih in povojnih revolucionarnih pobojev nočejo videti, temveč upoštevajo in še naprej vsiljujejo komunistično prirejeno zgodovino.

      Na Hrvaškem glede odnosa do preteklosti ni veliko bolje kot pri nas. Tudi tam stare sile igrajo pomembno vlogo, čeprav ne tolikšne kot pri nas. Zato tudi oni, podobno kot mi, na vseh področjih zaostajajo za primerljivimi državami. So pa s Plenkovićem 100-odstotno na liniji liberalnih globalistov.

      • To ne drzi. Titove ulice in trge imajo Hrvati zdaj prav redkokje, razen ponekod v Istri in Reki. Vrnili so krscanska poimenovanja, poimenovanja po svetnikih. Po celi Hrvaski, tudi v rdecih obcinah. Imajo poimenovanja po ljudeh, ki so jim dobili domovinsko vojno 90. let, vkljucno z Franjem Tudmanom. Na Marjanu nad Splitom je nov velikanski kriz. Nad Primostenom kip loretanske Marije, ki se ga v bistrem vremenu vidi iz samega Loretta na drugi strani Jadrana. Itd, itd. Mnogi ocitajo obratno, zanemarjanje in vandalizem nad partizanskimi spomeniki, ze zaradi dejanske umetniske, ne le pietetne vrednosti nekaterih od njih. Nostalgiki
        za komunizmom so pri njih v veliki manjsini in v opoziciji, ne na oblasti.

        • Res imajo do domovinske vojne, kot ji pravijo, drugačen odnos in tudi do Cerkve. Toda vsak poizkus revizije komunistične interpretacije zgodovine iz obdobja 1941-1947 je s strani njihovih univerzitetnih profesorjev zgodovine in levičarskih aktivistov sprejet na nož. Nobena dejstva nič ne štejejo in ne zaležejo.

          Poleg tega ti isti skušajo povezati domovinsko vojno z ustaštvom. Na ta način so stigmatizirali na Hrvaškem zelo popularnega Thomposona. Ta sicer nikoli ni pisal niti pel ustaških pesmi in nikoli ni slavil kateregakoli od totalitarnih režimov, toda uspeli so ga umazati, ker piše in poje domoljubne pesmi.

          Pred kratkim so, verjetno v sodelovanju z našimi levičarji, uspeli pri avstralskih oblasteh preprečiti pot v Avstralijo televizijskemu voditelju Bujancu, režiserju Sedlarju in našemu Leljaku. Njihov zločin je, da odkrivajo komunistične revolucionarne zločine.

          Očitno je resnica daleč od tega, da bi hrvaški levičarji imeli marginalno in nepomembno vlogo.

          • Po mojem so Leljakov obisk Australije blokirali iz Slovenije. Glede Thompsona se strinjam. Pri Bujancu in njegovi TV me moti, da se zdi, da je res blizu ustastvu. Precej skrajno desno so on in njegovi za moje pojme.

          • Kolikor spremljam, sem opazil, da Bujanec jasno 7obsoja ustastvo. Motijo ga pa komunistična pretiravanja. Z ničemer dokazane velikanske ustaske žrtve in na tej osnovi stigmatiziranje celotnega hrvaškega naroda kot izgovor za velikosrbsko agresijo. Moti ga tudi ignoriranje komunističnih revolucionarnih žrtev, ki so bile vse prej kot majhne.

  10. Tisti, ki častijo Tita, rušijo slovenski demokratični ustavni red in slovensko suverenost!

    Pokličimo jih na odgovornost!

  11. Kršijo tudi ustavno odločbo slovenskega ustavnega sodišča, ki je prepovedalo čaščenje totalitarnih simbolov!!!

  12. Tudi v demokraciji je potrebno sprožiti upravni postopek zoper vse kar je v nasprotju Ustave ali kar žali suverenost-dostojanstvo državljanov.
    Naš blaženi Slomšek ima misel: “skrbi manj govoriti in več dobrega storiti”. To zelo manjka Slovencem, ki po samoupravno smetijo zdrav duh naroda. Bog blagoslovi Slovenijo in suverene Slovence !

  13. Ko sem bil zadnjič čez južno mejo, leta 1995 v Pulju (službeno), sem gostiteljico vprašal, kako to, da imajo v Pulju še vedno Titov trg (ali ulico, se ne spominjam). Odgovorila mi je, da je Broz toliko naredil za Hrvate, da ga še vedno častijo, ne glede na vse, kar danes vemo o njem. Seveda, veliko je naredil za Hrvate, saj je pod svojo diktaturo priključil hrvatarjem najbrž več kot pol Slovenije, od Savudrije (“za vedno” integralni del piranske občine) in cone B do Mirne, pa do Medmurja in drugih kajkavskih predelov, ki so jih H. okupirali že v kraljevini. To razumem, ne razumem pa, kako da tega kriminalca častijo Slovenci, ki jim je izropal vse, od denarja do ozemlja.

    • Od nekaterih Hrvatov je pa slisati ravno obratne argumente, ces da bi brez Tita in komunistov in pretezno hercegovskih partizanskih enot ( ki so osvajale pomladi 1945 danasnjo slovensko obalo in Trst, ne mnogo sibkejse slovenske enote) Slovenci ostali pri rapalski meji pri Postojni in da smo prav mi dolzni zahvalo Titu in juznoslovanskim partizanom.

      Kakorkoli, ne strinjam se v glavnem ne z njimi, ne s tabo. Kajkavsko ni noben dokaz slovenstva, ampak lingvisticen fenomen. Tito je imel z dolocanjem slovenskohrvaske meje, ce sploh kaj, mnogo manj opraviti kot Kardelj in Bakaric. So pa mejo dolocale strokovne komisije obeh strani in jo po zgodovinskih virih, tudi slovenskih, v Istri postavile na Dragonjo. Buje, Umag, Novigrad nikoli niso bili kraji s slovenskim zivljem, razen posameznikov. Piranski obcini je res zgodovinsko pripadala Savudrija. A nedeljenje obcine ni nek absolutni kriterij pri dolocanju mednacionalne delitve republik. Posebej, ce in ker je bila piranska obcina zgodovinsko ne slovenska, ne hrvaska, ampak z nad 90 procenti etnicno italijanska.

  14. Kdo pravi da se v Švici migranti nočejo naseliti? V Švici je toliko migrantov, da bi tukajšnje komentatorje lahko bolela glava!

    • Jp, v Svici je kar velik delez priseljencev. Njihova nogometna reprezentanca je etnicno recimo v dobrsnem delu albansko-arabska.

  15. Zaradi številnih kršitev Ustave, se nakazuje potreba po ustanovitvi Gibanja za zaščito državljanov.
    Tako kot je bilo pred nedavnim ustanovljeno Gibanje za zaščito gledalcev (po znanih kršitvah vodstva RTV).
    Kakorkoli, po sproženih aktivnostih tega Gibanja, se je tovrstna praksa vnebovpijočih kršitev na RTV umirila.

  16. Da, lahko bi se nazivalo tudi kot Gibanje za varstvo ustavnega reda, ki zaobjame vse na posamični in skupnostni ravni.

    • Obstaja pa tudi gibanje Generacija identitete z izvrstnim priročnikom (programskim vodilom) Manifest za domovino. Borimo se za identiteto Slovenije in Evrope, za takšni, kakršne smo poznali doslej in ju cenili, pa se pred našimi očmi podirata.

  17. Z Gibanjem za ustavni red, bi zavarovali svoje ustavne pravice, istočasno pa tudi temelje slovenskega naroda in slovenske države.

    Torej gre za celovito varstvo, ki nam zagotavlja zanesljiv napredek!

  18. Slovensko ustavno kulturo bi resnično morali povzdigniti na častno vidno mesto in jo stalno negovati in varovati.

    Z njenim doslednim uresničevanjem, bi odpravili vse anomalije v naši slovenski skupnosti.

  19. Dr. Stane Granda ugotavlja:”Če kdo, bi se za socialno vprašanje morala zavzemati krščanska stranka, ki pa se hvali, da ima najboljši program za naše podjetnike!”
    Kateri program pritegne največ volivcev?

  20. ”Če kdo, bi se za socialno vprašanje morala zavzemati krščanska stranka, ki pa se hvali, da ima najboljši program za naše podjetnike!” Tako torej opozarja dr. Stane Granda, član SAZU. Ali takšen program pritegne veliko volivcev? Očitno ne. Mnogi zaposleni v gospodarstvu iz razočaranja ne gredo na volitve, saj so ugotovili, da nimajo ustreznega kakovostnega političnega zaveznika, ki bi skrbel za njihove zakonske pravice, to so vsaj izplačilo plače in plačani prispevki ter temu ustrezne pokojnine. Politika in javni sektor ter upokojenci, celo sindikati, so delavce oz. zaposlene v gospodarstvu pustili na cedilu. Javni sektor, še manj politiki na oblasti, nimajo nikoli težav z izplačilom plač, ne poznajo problema neplačanih prispevkov za pokojnino. Novi zakon glede pokojninskih prispevkov povsem razbremeni državo obveze, da pobere prispevke, kar ni skladno z ustavo.. Oškodovani zaposleni se morajo sami pravdati za ukradene prispevke. Vsi, ki so takšen zakon podprli ali bili tiho, so zaposlene v gospodarstvu pustili na cedilu. Koga naj ti potem sploh volijo? Ne pozabimo tudi, kako je dr. Peter Jambrek v Odmevih letos po končanih državnozborskih volitvah komentiral delovanje politikov in strank . Dejal je, da bi morala biti osrednja volilna tema »stopnja izkoriščanja slovenskega delavca, ki je tako visoka kot še ne. Fenomenalna sta pri tem dosežena uspešnost slovenskega gospodarstva in doseženi standard, pri čemer pa delavci delajo daleč preveč za nizke plače in tako omogočajo polniti bančno luknjo, vzdržujejo razkošno zasedeno državno birokracijo in vzdržujejo povsem neučinkovito »socialo«, na področju visokega šolstva, zdravstva i.p. Skrb vzbujajoča je stopnja izkoriščanja slovenskega delavca, ki bi morala biti osrednja volilna tema levice oz. političnih strank, pa to ni bila, je on poudaril. Žal ni bila predvolilna tema, kako dvigniti dodano vrednost na zaposlenega, kjer močno zaostajamo, niti ni bila tema, kaj vse je treba narediti, da bodo naše plače primerljive z zahodnoevropskimi. Predsednik znanstvenega sveta za področje tehnike pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), akademik, prof. dr. Igor Emri , se tudi ukvarja s tem vprašanjem. Kakovost življenja državljanov Slovenije bo, takšno je njegovo mnenje, odvisna od višine vlaganj v raziskave in od implementacij vrhunskega bazičnega znanja v industrijska okolja. Profesor Emri ima na vprašanje, kaj vse je treba narediti, da bodo naše plače primerljive z zahodnoevropskimi, naslednji odgovor: «Za dvig plač zaposlenih na raven najrazvitejših držav v EU in svetu moramo prodajati ‘znanje’ in ne zgolj ‘delovne sile’, kar je mogoče doseči samo z dvigom tehnološke ravni podjetij, ki jo lahko merimo z izobrazbeno stopnjo zaposlenih. Število doktorjev znanosti v slovenskih podjetjih je še vedno zanemarljivo.« Z njim se strinja tudi ekonomist Jože P. Damjan, ki ne vidi dovolj sodelovanja med univerzo in gospodarstvom . Pravi: »Vzrok je na eni strani v nezainteresiranosti tradicionalnih izvoznikov po znanju iz univerz in inštitutov, po drugi pa izjemno rigidna formalno-pravna ureditev razvojno-raziskovalne dejavnosti na univerzi.« Damjan s prstom pokaže na birokrate iz šolskega ministrstva, ki univerze potiskajo v osamitev od realnega sveta. Smo na meji katastrofe zaključuje Damjan, saj bi morale univerze delovati »za komercializacijo znanstvenih odkritij«. Znanje in ne garanje je torej edino prava perspektiva. Nezadovoljni slabo plačani zaposleni, ko država celo ne poskrbi da pobere njihove prispevke, ne morejo delati kvalitetnih modernih konkurenčnih izdelkov. Kdo naj torej pomaga zaposlenim v gospodarstvu? Oblast, to so izvoljeni politiki, poslanci. Ti so odgovorni za spoštovanje zakonskih pravic volivcev v gospodarstvu. Odgovorni so tudi, da zagotovijo gospodarstvu prava znanja za povečanje konkurenčnosti države oz. za dvig produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega. Politika je torej odgovorna, da gospodarstvu priskrbi oz. nudi pravo znanje, ki omogoča tudi višje plače zaposlenim ob potrebni konkurenčnosti za tekmovanje na trgu. Ne garanje, le pravo znanje je rešitev perspektive Slovenije. Javni sektor države oz. njihovi sindikati, ki jih vodi Branimir Štrukelj, so zmagali in dosegli dogovor vreden tristo milijonov evrov, a država ne bo večno to zdržala. Prenizka konkurenčnost države je odraz (ne)znanja in (ne) odgovornosti politikov. . Bančna luknja se zato lahko zopet ponovi, a naj bi jo zopet plačali »vsi«, tudi tisti nič krivi? Koga naj volijo torej zaposleni , zlasti tisti v gospodarstvu, mar stranko, ki skrbi predvsem za podjetnike, ne pa za njihove zakonske pravice?

  21. “Mnogi kritični ljudje se z gornjim strinjajo, opozarjajo pa na Titov mednarodni ugled, kar naj bi dokazoval predvsem njegov pogreb.”
    ========
    To, njegov pogreb, je glavni argument titofilov, ko zagovarjajo tezo, da je bil Tito velik človek.
    Titofili nam sporočajo, da je bil Titov pogreb njegov največji življenjski dosežek …

    … ki je sužnje socialistov ogromno stal saj je bilo potrebno plačati povabila in nastanitve državnih delegacij z vsega sveta.

  22. Kakšno leto nazaj so na RTV prikazali igrani celovečerni film o tvorcu največjega spomenika Stalina na svetu.
    Postavili so ga v Pragi leta 1955, meril pa je cca 30 m v višino in cca 22 m v dolžino in je tehtal kar 17.000 ton.
    Vendar pa jih je že 7 let pozneje srečala pamet in so ga porušili s pomočjo 800 kg razstreliva.
    62 let pozneje, leta 2018, pa želijo neki norci v Velenju okrasiti okolico spomenika enega izmed največjih zločincev v zgodovini. Si je kdo leta 1991 prestavljal kaj takega?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite