Je Kučan leta 1990 vedel, da pod Krenom ne ležijo Slovenci?

3
Je gospod Kučan leta 1990 vedel, da pod Krenom v Kočevskem rogu ne ležijo Slovenci?

Pred nami je naša osrednja spominska slovesnost, kjer se bomo spominjali množičnega pomora Slovenske narodne vojske v Kočevskem Rogu pred 75 leti.

Vabimo vas, da sveto mašo in slovesnost po njej ob breznu pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu spremljamo na sporedih TV Slovenija in Nova24.

Sveto mašo ob 75-letnici revolucije in množičnih pobojev bo daroval ljubljanski nadškof metropolit, predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore ob somaševanju duhovnikov.

Spominska slovesnost po maši se prične z uvodno besedo Nove Slovenske zaveze, ki jo bo prebrala Jasmina Rihar.

Sledita nagovora predsednika vlade Janeza Janše in predsednika republike Boruta Pahorja.

TV Slovenija bo predvajala mašo in spominsko slovesnost z govori v več ločenih terminih in sicer:

  • sobota, 6. 6. 2020 ob 16:00 in 20:50 na TVS 3govori,
  • nedelja, 7. 6. 2020 ob 10:00 na TVS 2: maša; ob 11:40 ter ob 19:20 na TVS 3: govori,
  • ponedeljek: 8. 6. 2020 ob 9:35 na TVS 3: govori.

Nadškof bo sveto mašo daroval na resničnem mestu poboja Slovenske narodne vojske, ob breznu pri Macesnovi Gorici. Zato vas še posebej vabimo, da vzpodbudite svoje sorodnike in prijatelje, naj s pomočjo televizije v duhu obhajajo sveto daritev za naše roške žrtve in njihove krvnike. Prva sveta maša ob pravem breznu slovenskih domobrancev, 75-letnica revolucije in 30-letnica prve roške slovesnosti so trije mejniki s pomembnimi sporočili.

Spominska slovesnost v Rogu: spomin na 30-letnico prve slovesnosti je svetel in temen

Pogled, verjetno prvi po 74 letih, v jamski prostor v jami pod Macesnovo gorico, kjer so umirali ranjenci. Foto Bojan Vovk.
  1. Premik naše slovesnosti k breznu pri Macesnovi Gorici nas opominja, da smo skoraj 30 let prihajali žalovat in obujat spomin k napačnemu breznu. Oblastniki, ki so si slovesnost po maši leta 1990 prisvojili, so to vedeli, a so nas pustili v zmoti. Toda resnica je prišla neizprosno na dan. Poslej bomo obhajali spomin na naše žrtve na kraju njihovega resničnega trpljenja.
  2. 75-letnica pobojev nas spominja na to, da je komunistična revolucija prekrila slovensko zemljo z dejanji, ki so Slovencem storila nepojmljivo zlo, povzročila nepredstavljivo trpljenje. Trpele so mučene in pobite žrtve; trpele so sirote in vdove; trpele so družine žrtev v dolgih desetletjih, ko svojega žalovanja ljudje niso smeli niti pokazati. Posredno pa je trpel in še danes trpi ves slovenski narod: kajti revolucija je s poboji odtrgala Slovence od tkiva evropske krščanske omike, v kateri smo se razvili v narod; pahnila nas je v barbarstvo, v katerem so desetletja vladali nasilje, pravica močnejšega, laž in predvsem strah …
  3. Spomin na 30-letnico prve roške slovesnosti je svetel in temen. Svetel, ker je bila prvikrat ob roških breznih darovana sveta maša in so žalujoči po dolgih desetletjih lahko prvikrat javno pokazali svojo žalost. Temen, ker so si nasledniki krvnikov prisvojili slovesnost po maši za lažno rehabilitacijo. S geslom, da je bila sprava tedaj dosežena, je bila ob pomanjkanju pravih dejanj v resnici zavrta.

Zato smo ob letošnji priložnosti prosili najvišja predstavnika slovenske države, predsednika vlade in predsednika republike, da premerita daljo in nebesno stran slovenske poti k narodni spravi.

3 KOMENTARJI

  1. Vsa čast in priznanje za organizacijo spravnega procesa po množičnih pobojih.
    “Spomin je edini močan nad vsem…..edina luč, ki ne ugasne”!!!
    Sedaj je čas, da pomislimo na Teharske žrtve, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja in se pripravljali na pobeg iz taborišča smrti, ki so ga izvedli 20/21. junija.
    Pustili so pesem : »Naj pesem gozda le šumi, naj val jezera se solzi, nebo naj priča tisti dan, ko Kajn priznal bo greh skesan. Tedaj se legija zbudi, vstajenja dan ji zažari. In mir se vrne na zemljo, ker vsi podamo si roko!« To je smisel spravnega procesa.

  2. Sam sem vsa roška brezna, kjer leže pobiti, obiskal leta 1990, ko okoli brezen še ni bilo varovalnih ograj iz brun. Pokojni novinar Viktor Blažič, ki sem ga obiskal na uredništvu takratne Demokracije, mi je povedal številke tablic na drogovih električne nižjenapetostne napeljave, kjer moram zaviti s ceste Kočevje-Baza 20. Po teh tablicah sem zlahka našel vsa brezna. Tam, pod Macesnovo Gorico, se mi je zdel ambient prijaznejši. Tu sem določil grob svojega očeta. Potem se je izkazalo, da sem tako ravnal tudi po intuiciji, in da sem imel prav. Potem so se okoli te moje odločitve dogajale še druge – popolonoma osebne zadeve. Marsikaj je bilo in je povezano ravno s tem breznom. Zgolj naključja?

Comments are closed.