Sneg, ceste in sol

1

Vremenoslovci nam obetajo ponovno sneženje. Prebrali smo, da je zimska služba Direkcije za ceste pripravljena na novo pošiljko snega. »V času sneženja 27. in 28.11.2010 so koncesionarji izvedli drugo večjo akcijo zimske službe, v kateri je sodelovalo 225 cestarjev, 95 strojnikov, 301 voznik in 147 ostalih oseb. V akciji je bilo 294 tovornih vozil, 47 unimogov in traktorjev, 55 strojev ter 104 avtomatski ter 193 vlečnih posipalcev. Pred sneženjem je bilo na vseh območjih izvedeno preventivno posipanje. Ob sneženju se je začelo posipanje in nato pluženje z vsemi razpoložljivimi ekipami.«

Takole kaže razpredelnica porabe za minuli konec tedna:

CESTNO PODJETJE poraba soli [t] poraba agregata [m3] poraba MgCl [l]
CP MARIBOR 496 294 5.600
CPL Ljubljana 1.100 630 7.000
CPG Nova Gorica 305 140 0
CPK Koper 300 174 0
CP KR Kranj 417 479 0
CGP Novo mesto 1.204 1.035 9.300
VOC Celje 427 491 0
CP MS Murska Sobota 323 221 0
CP PTUJ 246 93 0
       
SKUPAJ 4.818 3.557 21.900

Ni treba izgubljati besed, kako omenjeno čiščenje cest obremenjuje okolje. Zanimivo pa je, da povsod cest pozimi ne vzdržujejo na tak način. Tako na primer Skandinavci in Švicarji, ponekod pa tudi Nemci in Avstrijci, ulic ne plužijo in posipajo s soljo, ampak pustijo steptan sneg na cesti in ga le posujejo s peskom.

Pri nas pa pozimi vsaj pri eni stvari ne skoparimo, to je pri zimskem soljenju. Pogosto vidimo sol na pločnikih in cestah vrženo prav na debelo. Sol ima dobro lastnost, da topi led in sneg, ob tem pa tudi kup slabih, ki postavljajo smiselnost njene intenzivne uporabe pod vprašaj. Običajno najprej pomislimo na rjavenje naših dragih jeklenih konjičkov, kar pa s širšega okoljskega vidika niti ni tak problem. Soljenje med drugim pospešuje v mestih propadanje tlakov. Dolgoročno je pri soljenju najbolj škodljivo zastrupljanje tal neposredno ob cestah. Posledica je počasno propadanje dreves, ki rastejo ob soljenih površinah, kar se opazi kot bledenje listov (kloroza) in njihovo sušenje (nekroza), lahko pa tudi kot razvoj majhnih listov in odmiranje poganjkov. Posebej ogroženi so stari drevoredi, ob katerih bi že zdavnaj morali opustiti soljenje.

Seveda se lahko vprašamo, zakaj zgoraj omenjene države ne solijo, mi pa v eni sami noči posujemo tako velike količine? Zaradi tega in zaradi nepazljivega pluženja so vsako pomlad naše ceste kot krpanka kakšne beraške obleke. Ali imamo res več sredstev kot zgoraj naštete države, da si lahko vsako leto znova privoščimo nova asfaltiranja, zastrupljeno okolje in umiranje rastlinskih vrst ob cestah (spomnite se samo na Napoleonov drevored pred Logatcem)?

Zanimive so tudi raziskave, ki potrjujejo škodljiv vpliv zimskega soljenja na pitno vodo. Tako je skupina znanstvenikov iz Kanade, ovrgla splošno prepričanje, da se večina te soli prek površinskih vod izpere v reke in jezera. Po njihovi raziskavi se je kar 55 odstotkov prenese v podtalnico. Ob sedanji ravni soljenja cest, bo količina natrija in klora v pitni vodi z leti narasla čez dovoljeno mejo. V Sloveniji za zdaj še nismo zaznali povečanja natrija in klora v podtalnici zaradi soljenja, zagotavljajo na Agenciji za okolje.

Zgodba pa še zdaleč ni enoznačna, ugotavlja Bojan Žlender , predsednik Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, ki pove, da »v dilemi soliti ali ne, ne gre samo za strokovno, temveč tudi za politično vprašanje. Odločitev za omejitev ali celo neuporabo soli za preprečevanje poledice, kot so se na primer odločili v Avstriji in Skandinaviji, pomeni velik preskok v miselnosti ljudi. Pri nas zjutraj pričakujemo splužene in očiščene ceste, vse drugo povzroči hudo nejevoljo. Treba se je odločiti, kaj je za družbo pomembnejše, zdravo okolje ali udobnost in dobra volja voznikov.«

Po njegovih besedah na severu najprej očistijo pešpoti in poskrbijo za javni transport, nato pa se lotijo cest. Na lokalnih in regionalnih cestah ponavadi niti ne plužijo do asfaltne podlage, ker jo to poškoduje, ampak steptan sneg posipajo s peskom.

In nato se zastavi še vprašanje večje varnosti v prometu, ki pa jo soljenje cest nedvomno zagotavlja.  Vprašanje je le, ali lahko tudi upraviči škodljive stranske učinke? Nemci so pred leti naredili študijo števila prometnih nesreč pred in po soljenju cest. Rezultati so pokazali, da je povprečno število nesreč približno 1,6 na milijon prevoženih kilometrov (MPK). Ob poledici je v štirih urah pred soljenjem njihovo število naraslo kar za šestkrat, na 9,5 nesreče na MPK, v štirih urah po soljenju pa je padlo na 2,6 nesreče na MPK. Po statističnih računih so bili stroški soljenja povrnjeni, ko je posuto in odtajano cesto prevozilo 140 vozil, oziroma, se je solna prevleka izplačala v pol ure njene uporabe. Podobne britanske raziskave so pokazale, da ob uporabi navadne soli vsak vloženi funt povrne osem funtov, pri čemer gre 30 odstotkov na račun manjšega števila nesreč, 60 odstotkov na račun manjših  zastojev, desetino pa prispevajo nujne službe (reševalci, gasilci in policija), ki lahko učinkoviteje opravljajo svoje poslanstvo.

To so surovi podatki, kako pa je z našo (ekološko, politično, socialno..) zavestjo, pa je seveda drugo vprašanje, še sploh ker so pred vrati nove pošiljke snežnih padavin.

Foto: Photoxpress

1 komentar

Comments are closed.