Zagrožena smrtna kazen za branje Slovenca in Jutra

1
688
Partija je neusmiljeno preganjala izhajanje časnikov Jutro in Slovenec, jih po vojni takoj prepovedala in ukinila, premoženje lastnikov pa zaplenila.

Izvršni odbor Osvobodilne fronte (OF) za Dolenjsko je 10. februarja 1944 izdal ukaz, s katerim je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano branje »ljubljanskega tiska«. Pod tem pojmom sta bila mišljena predvsem oba tradicionalna slovenska časnika, liberalno Jutro in konservativni Slovenec.

Oba dnevnika sta pred drugo svetovno vojno dosegla zavidljivo in evropsko primerljivo raven novinarstva. Časnika sta s profesionalnimi novinarskimi prispevki ohranjala presenetljivo kredibilnost in s poročanjem o zločinih OF aktivno posegla v državljansko vojno na strani protirevolucije. Za partijo, ki je že na začetku vojne ukazala in zahtevala »kulturni molk«, ki pa je veljal samo za nasprotnike ruskega komunizma, je bil vsak tisk zunaj njenega nadzora izredno škodljiv, zato ga je neusmiljeno preganjala že med vojno, po vojni pa je izhajanje teh časnikov takoj prepovedala in ukinila, premoženje lastnikov časopisnih hiš pa zaplenila. Pesnik in kasneje prevajalec Novomeščan Severin Šali je bil eden redkih kulturnih ustvarjalcev, ki so se na ukaze OF preprosto požvižgali.

Medijskemu nasilju navkljub je stoletna tradicija svobodnega slovenskega tiska živela naprej zunaj takratne FLRJ: v ZDA je izhajala Ameriška domovina, v Gorici v Italiji sta izhajala Primorec in Demokracija, v Argentini pa je začela izhajati Svobodna Slovenija. Kasneje pa so v Jugoslaviji izhajali naslednji časniki: v Beogradu Politika, v Zagrebu Vjesnik in v Ljubljani Delo. Če malo parafraziramo imena teh časopisov, lahko rečemo, da so v Beogradu »odločali«, v Zagrebu so »obveščali«, v Ljubljani pa so pridno »delali«!

Vir: Demokracija, fotografije pa so s spleta

1 komentar

Prijava

Za komentiranje se prijavite