Smo žrtve predvolilnega pretvarjanja in zavajanja

23
646
Marjan Šarec /twitter
Marjan Šarec /twitter

Nevzdržno in podlo je, če nekdo igra »vlogo« politika, ki se poteguje za glasove volivcev, ki jih želi s svojo »igro« preslepiti, da je on tisti, ki se bori za njihove pravice, poštenje … V mislih imam šolanega igralca, kamniškega župana Šarca, ki po nekakšnem javnem mnenju iz anket zastopa stališča »neke« še ne imenovane stranke. Še več. Brez programa in »članstva« se dokazani poklicni igralec z za uho všečnimi floskulami brez argumentov pretvarja, kako bo deloval v »interesu ljudstva« in kako bo, ne vem kaj, ker tega niti ne pove, zagotovil uresničevanje tega »ne vem kaj«.

Nedavno tega sem pisal, da ni neopredeljenih volivcev, ampak da volivci niso dovolj  objektivno in celovito informirani. Zakaj? Ker je danes »moderno«, da mediji, ki oblikujejo javno mnenje, neodgovorno in vedno bolj brezsramno širijo lažne novice – »Fake News«, kot temu popularno pravi predsednik ZDA Trump, določene novice zamolčijo ali (samo)cenzurirajo, zavajajo s svojevoljno in pristransko razlago smisla in pomena informacije … V Sloveniji je to še posebej zlohotno, ker nimamo dovolj pluralnih medijev in dolgoletne demokratične prakse vladanja. Možnosti za temeljitejše in vsestransko informiranje sicer obstajajo preko spleta in redkih medijev, ki pa še vedno niso dovolj odzivni, volivci pa, posebno na spletne informacije, niso navajeni.

Ob vsem tem, kar sem pravkar zapisal, pa v predvolilnem času opažam tudi vedno več pretvarjanja, sprenevedanja in hinavščine, kar je naravnost zaskrbljujoče. Sprenevedajo in pretvarjajo se, ali glumijo po starem, politiki, izvoljeni predstavniki ljudstva, ministri, vladni uslužbenci, sodniki, televizijski voditelji, novinarji … Problem pretvarjanja in hinavčenja je večplasten in zelo nevaren, ker ga je težko sankcionirati, obvladati in razkrinkati. Laž, zamolčevanje in cenzuriranje je možno dokazovati in celo sodno preganjati, pretvarjanja in hinavščino pa je težje, ali celo nemogoče dokazati, kaj šele sodno preganjati. Mimogrede, celo Katekizem katoliške Cerkve eksplicitno pretvarjanja in hinavščine ne omenja kot greh, zgolj posredno v smislu laganja, še več, celo dopušča diskretnost in zadržanost do razkrivanja resnice, če ni sorazmernega in velikega razloga (KKC, 2488-2499).

Kako naj potem navaden, neopredeljen volivec prepozna, da se talentirani in profesionalno šolani politik pretvarja, da igra, oziroma glumi, vlogo nekakšnega guruja, dobromislečega državljana, poštenjaka, resnicoljuba, ki bo spoštoval obljube …? Profesionalce, ki jim je igranje vloge pretvarjanja ter hinavčenja, gledališki »poklic«, gledalci in poslušalci v teatru sprejemajo kot nekaj samo umevnega in razumljivega. Nevzdržno in podlo pa je, če se nekdo »profesionalno« pretvarja in igra, torej glumi, »vlogo« politika, ki se poteguje za glasove volivcev in želi s svojo »igro« preslepiti državljane, da je on tisti, ki se bori za njihove pravice, poštenje … Da ne slepomišim. Imam med drugimi »političnimi igralci«, ki morda niso profesionalni igralci, v mislih naravnost tipičnega igralca, »ne stranke« novih obrazov, kamniškega župana Šarca, ki so ga nekateri mediji že ob predsedniških volitvah »proglasili« za klovna. Dalje. Mediji povsem prezrejo, da nekdo, po nekakšnem javnem mnenju iz anket, zastopa stališča »neke« še ne imenovane stranke. Še več. Brez programa in »članstva« se dokazani poklicni igralec z za uho všečnimi floskulami brez argumentov pretvarja, kako bo deloval v »interesu ljudstva« in kako bo, ne vem kaj, ker tega niti ne pove, zagotovil uresničevanje tega »ne vem kaj«. In kako naj takšnega »igralca« po volitvah držim za obljube, ki jih je zgolj zaigral, se torej pretvarjal, in mu po volitvah ne moremo niti ploskati, saj je nastop in predvolilni »teater« zaključil še preden so volivci šli na volišča, po volilnem molku in zaključku volitev, pa gotovo ne bo več »nastopil« pred svojo (?) volilno bazo.

Tudi ministri in poslanci se v svojih izvajanjih pretvarjajo in sprenevedajo, ko bi morali podati svojim volivcem celovito informacijo o stanju v zdravstvu, sodstvu, življenjskih pogojih migrantov, prodaji NLB … In ali niso sodišča nekakšen teater v službi oblasti, ko se sodniki pretvarjajo, da pravično sodijo in obsojajo posameznike brez nedvoumnih dokazov. Zlorabe, finančne, gospodarske in koruptivne narave se zamolčijo ali informacijsko ignorirajo. Oblastni organi dopovedujejo svojo uspešnost in kredibilnost, čeprav evidentni podatki njihove trditve demantirajo. Taisti se pred mediji in v Državnem zboru, kot kakšni igralci na sceni, pretvarjajo in hinavčijo, da je vse v redu, da imajo podporo, da delujejo »v pravo smer« in sploh govoričijo kot naučeni igralci gledališke predstave, ne da bi se zavedali, da država ni »teater« in državljani nismo gledalci. Prav nič smešno ni in ne zabavno, ko se tovrstni igralci pretvarjajo, da so resni akterji oblastnih struktur in hkrati vedo, da jih za pretvarjanje in hinavščino ne moremo niti kaznovati niti obsoditi. Največkrat to velja tudi takrat, ko gre za že dokazane laži in protiustavno delovanje ne. Prav takšni »politični igralci« v končni fazi uživajo v tem, da so zopet napetnajstili in preslepili volivce, da se jim lahko smejijo v brk, saj vladajo predvsem za svoje interese. Mafijska ozadja pa jih bodo po »opravljeni nalogi« zavrgla in poiskala nove »igralce«. Bedno. Ker smo to že večkrat doživeli, izkusili, a še vedno nasedamo.

Je mar država Slovenja postala oder za »politične igralce«, ki nas zabavajo s svojim pretvarjanjem in pričakujejo, da bomo državljani na volitvah podprli klovne brez navednic in prezrli resne politike, ki imajo jasne programe in vedo kaj je potrebno v naši državi spremeniti, da ne bomo izpadli v EU kot država, v kateri se oblast z državljani šali in samopašno sprejema slabe ali celo škodljive odločitve na račun davkoplačevalcev. Vem, tudi v EU je preobilni aparat poln »političnih igralcev« in klovnov, vendar jih občasno lahko demokratično zamenjamo, vsaj s pomočjo volivcev v tistih državah, ki imajo že dolgoletno demokratično tradicijo. Ni pa prav nič smešno, da se gremo v Sloveniji, moji državi, kjer se tradicionalna demokracija še ni »prijela«, teater, v katerem oblast s pretvarjanjem in hinavsko zaposluje vedno več ljudi v javni upravi in se gre simonijo srednjeveškega tipa, da imamo v zdravstvu težave, da vzgajamo mladi rod za nekakšno priznavanje enakosti spolov, kar je v nasprotju s pozitivnimi vrednotami, zanikanjem družine kot temeljne celice družbe in propagiramo multikulturnost sorosovega tipa, kjer nagrajujemo »umetnost« (?) trganja državne zastave in dojenje psov na prsih ženske, in še vedno poveličujemo zločinskost preteklega totalitarnega sistem, in še bi lahko našteval. To niso šale za igralce, to je stvarno in »otipljivo« zlo, ki pa ni sankcionirano. Edino kar nam volivcem in davkoplačevalcem ostane je, da pravočasno spregledamo in »kaznujemo« norčevanje, pretvarjanje in hinavčenje tovrstnih političnih nastopačev z odvzemom glasov, te pa v čim večjem številu namenimo resnim, verodostojnim, zaupanja vrednim strankam, ki so se z rezultati izpolnjevanja obljub že dokazali in nas na predvolilnih shodih niso »zabavali«, ampak nas jemali resno kot zrele državljane, za katere jim je mar, kako živijo in kaj bodo naredili, da bomo živeli bolje in v bolj pravični državi.

Pa še to. Vse kar sem zapisal ni nič izvirnega, vse je bilo že povedano in zapisano, morda ne ravno na način, kot je tu zapisano. Nisem pa prepričan, da se bo potencialnih volivcev »opozorilo« prijelo kar tako, če na tovrstne sleparje dobronamerni ne bomo večkrat javno opozorili in državljane pravočasno ozavestili za dobro države in državljanov.

23 KOMENTARJI

  1. Očitno je Šarec pogruntal, da je za slovensko politično zaostalo miselnost dovolj, če trosi volivcem nekaj nekonkretnih igralskih besed.

    Potem pa si bo vsak volivec v svoji domišljiji predstavljal tisto, kar mu najbolj ustreza.

  2. Vendar pa je treba priznati, da je Šarec neprimerno boljša rešitev kot pa Jankovič.

    Prva gotovo je bolj odločen kot Cerar. Mogoče pa bo tudi pozitivno naravnan do desnice.

  3. Tonin iz NSI se bo moral korigirati glede otrobov, saj danes otrobi pomenijo največjo vrednot v prehrani in so simbol dobrega in ne slabega.

    Poleg tega je NSI programsko preveč konkretno nagnjena na gospodarstvo, kar je sicer prav, vendar pa to mnoge volivce zaradi politične zaostalosti odbija.

  4. > Mafijska ozadja pa jih bodo po »opravljeni
    > nalogi« zavrgla in poiskala nove »igralce«.
    > Bedno. Ker smo to že večkrat doživeli,
    > izkusili, a še vedno nasedamo.

    Moja predsednica, Alenka Bratušek, se ne bi strinjala z vami. Povedala bi, da je sama hodila okoli prositi kompetentne ljudi, da prevzamejo vodenje vlade, a nihče ni hotel. Tako je bila dobesedno prisiljena sesti za volan sama.

    A jaz bi rekel, da imate kar prav. Gotovo je veliko kompetentnih ljudi v Sloveniji, ki nimajo nikakršnih šans, da bi se sploh približali volanu. “Mafijska” ozadja zaprejo določene poti in ostanejo samo še kandidati, ki so njim po volji.

    Da, res smo videli, kako brezobzirno z nekajmesečnim tepih-bombardiranjem so odpravili Alenko in s tem naredili prazen prostor za Cerarja. Tudi sedaj je očitno, da Šarec nekomu ustreza. Drugače bi že bil popljuvan po medijih. Ne, nisem rekel, da je kogarkoli iz “Mafije” prosil za podporo. In obljubil kontrausluge. Dvomim, da krogi, ki dejansko vodijo družbo, takšne ljudi potrebujejo. Po mojem je za “programiranje” človeka dovolj, da poznaš njegove dobre in šibke točke. Tako kot sedaj kljub njegovim milijardam programirajo Trumpa…

    A sem se vseeno nasmejal, ko ste začeli razlagati o komiku. Saj je vendar poklic igralca najboljša odskočna deska za nekoga, ki bi rad bil predsednik. Poglejte ameriškega predsednika Reagana. Saj ne verjamete v farso, da je dejansko on vodil Združene Države. Tudi on je bil lutkica na vrvicah. A velja za najboljšega komunikatorja v ameriški politiki. Znal je v ključnih trenutkih nastopiti na televiziji in povesti ameriški narod. Gospodarsko politiko so mu itak pisali drugi. Na njo se ni spoznal…

    Nasploh je hecno, kolikšen poudarek dajemo volitvam. Sam se hecam, da bo junija Mercator imel kupon za 90% popust. Dajmo se že zdaj dogovoriti, kako ga bomo porabili. 😉

    Ker dejansko mi volimo vsak dan in ne samo enkrat na štiri leta. Kdo dejansko vodi vsaj zahodne države? Denar! Zato vsak dan volimo s svojimi denarnicami. Upam si trditi, da od vseh komentatorjev na tem blogu prav jaz najbolj odločno in sistematično volim za spremembe. 😉

    Torej brez iluzij da bodo volitve karkoli spremenile. Vse smo odločili že sproti. A vseeno dajmo ta kupon za 90% popusta kar najbolje izkoristiti. Brez obremenjevanja da gre za usodno odločitev. A vendarle. 🙂

    Igor Đukanović

    • Hehe, vegansko revolucijo. 😉
      A ta tema še ni aktualna za naslednje državnozborske volitve.

      Zdaj pa šalo na stran. Korupcija.
      Berem ocene, da je iz Slovenije v davčne oaze od osamosvojitve šlo več kot 50 milijard evrov pretežno pokradenega denarja. In jim verjamem! Če bi, podobno kot v Združenem Kraljestvu, ob začetku kapitalizma toliko bogatstva nagrabili patrioti s ciljem, da sami vodijo razvoj našega gospodarstva, ne bi imeli pametnega razloga, da ga skrivajo po tujini. Itak so ti veliki slovenski lopovi v mednarodnem pogledu srednje ribe, ki so jih v okeanu že pojedle velike in orjaške ribe… Tako se sicer zdravorazumsko prepričanje, da je dobro, da v Sloveniji ustvarjeno imetje ostane v slovenskih rokah, ni izkazalo za resnično.
      Roko v roki s korupcijo bi bilo treba obravnavati politične nastavitve. V tako premožni državi, kot je naša, je upravljanje državnih bank in podjetij seveda ogromen korupcijski izziv. Ne predstavljam si države, v kateri politika popolnoma izpusti državno lastnino iz svojih rok in jo zaupa kompetentnim gospodarstvenikom popolnoma samo na podlagi njihovih managerskih sposobnosti. A tu je definitivno še veliko, ne veliko – ogromno, prostora za izboljšave.
      Pred kratkim je nek avtor na tem blogu v istem stavku s korupcijo omenil še problem pravne države. Se strinjam.

      Večina volivcev je nekje na sredini. Malenkost levo ali malenkost desno od sredine. In menim, da bi skoraj vsi za prvi (ali vsaj med prve tri probleme), ki jih želijo videti rešene, postavili korupcijo. Videli smo, kako zelo se je zamajala naša država ob zadnji recesiji. Menim, da si tega ne želi nihče videti še enkrat.

      Ti volivci na sredini imajo dejansko moč, da izvolijo naslednji vlado. Če jih v strankah z nemogočimi blokadami ne bomo popolnoma onemogočili. A ti volivci nimajo samo ene želje. Čeprav v Sloveniji nimamo zelene stranke, so ekološke teme vsem blizu. Kljub temu nimam pravega občutka, da se na tem resno dela. Recimo elektrifikacija prometa se bo zgodila kmalu in naglo. Smo pripravljeni? Ali nas bo presenetila kot jutri snežinke?

      Menim, da je večina volivcev na in ob sredini tudi utrjuna od ponavljajočih se in že kroničnih prepirov. In si želi več sodelovanja v politiki. A ne bi bilo lepo, da bi spet poslušali pretežno dobre novice med poročili? Tako kot danes na avstrijski televiziji ali v Sloveniji v osemdesetih.

      Menim, da sreče ne definira samo BDP. Ampak a sem sanjač, če verjamem, da je v Sloveniji veliko prostora tudi za hitrejšo gospodarsko rast spodbujeno že z onemogočanjem korupcije in prepuščanjem vodenja kompetentnim strokovnjakom. Takšna rast pa za seboj potegne penzije, minimalno plačo, transferje in denar hitreje zaokroži v novo rast. Ki omogoči mehkejše reforme tudi na drugih področjih od zdravstva dalje.

      Uh, še malo pa me boste spodbudili, da napišem cel politični program. 😉

      • ” hitrejšo gospodarsko rast spodbujeno že z onemogočanjem korupcije in prepuščanjem vodenja kompetentnim strokovnjakom.”
        Ja, tu se pa strinjava! Pravna država in privat lastnina sta nujni.

        “Menim, da sreče ne definira samo BDP.”
        Tudi tu se strinjava, vendar ne vem, če tudi dalje. Sem pristaš verovanja, da je sreča nagrada pri prizadevanju za dobro.

    • Igor Đukanović,
      slutim, da vas vodi strankarski interes, ko pišete o svoji predsednici Alenki in o tem, kako naj volimo: “Torej brez iluzij da bodo volitve karkoli spremenile… Brez obremenjevanja da gre za usodno odločitev,” kajti če bi na volitvah večinsko izvolili stranko vaše predsednice Alenke, do sprememb zagotovo ne bi prišlo. Da fura politiko ohranjanja statusa quo, je Alenka dokazala, ko so jo strici iz ozadja namestili na oblastno funkcijo v ospredje 😀

      V splošnem se z vašim mnenjem o načinu izbiranja na volitvah globoko NE strinjam. V demokratični vladavini so le volitve tista možnost, preko katere državljani lahko spreminjajo vladno politiko in tako vplivajo na usodo države in s tem na lastno usodo. V demokraciji imajo torej odločitve volivcev usoden vpliv na politiko državi.

      Volitve omogočajo doseganje političnih sprememb na miren način. Druga možnost spreminjanja politike je nasilno spreminjanje oblasti, ki ga ne prištevamo med demokratične postopke.

      Če slutite, da kljub volitvam v Sloveniji ne bo prišlo do usodnih sprememb v državni politiki, se raje vprašajte, ali v Sloveniji sploh imamo demokratično vladavino ali pa živimo zgolj v iluziji, v prividu demokratične vladavine?

      Ljudstvo namreč zadnjih nekaj volitev množično kliče po spremembah na bolje – prav zato izbira vsakič nove obraze, ki obljubljajo, da bodo vodili drugačno, novo, boljšo politiko,… do bistvenih sprememb na bolje pa še vedno ni prišlo,… dogaja se ravno obratno, po vsakokratni izvolitvi nekih xy novincev na oblast, so se razmere na marsikaterem področju, kjer ima vladna politika kakršenkoli vpliv, zelo poslabšale.

      Kaj torej to pomeni? Lahko pomeni samo eno: da so ti “drugačni”, “novi” obrazi, ki obljubljajo drugačno, novo, boljšo politiko, dejansko le lutke, vodene iz ozadja od vedno iste stare politične klike, ki nima interesa izboljšati razmer v državi za vse državljane, temveč gleda le na ozke lastne interese, finančne profite in privilegije. Vse to dosega na račun slabših življenjskih razmer vseh ostalih državljanov.

      Kdor po volitvah noče živeti v razočaranju ob vladavini “novih”, “drugačnih” obrazov, ki vedno znova vladajo na star politični način, naj izbira med strankami starih obrazov, ki dejansko ponujajo drugačno, novo in boljšo politiko. Naj ne izbira med tistimi, ki se stalno zazirajo v prosluli socializem – naj torej ne voli katerekoli leve stranke. Preprosto, kajne? 🙂

      • Saj se strinjam, da je treba iti na volitve. Kar se prodaja kot petminutni trud. No dejansko je treba vložiti truda precej več. Če se z volitvami ukvarjaš samo med sprehodom do volišča, ne boš obkrožil niti v skladu z lastnim interesom niti v skladu z interesom ohranitve človeštva.
        A še vedno gre za relativno majhen trud z relativno velikim učinkom.
        Če pa pogledate demokracije v drobovja, boste videli, da je vpliv poslancev precenjen. Dejansko jim zakone pripravljajo birokrati. Poslanci jih niti pošteno ne preberejo…
        Recimo na področju družinske zakonodaje sem sam veliko več naredil že kot član društva očetov, kot bi imel časa v štiriletnem poslanskem mandatu.

        A da ne bo nesporazuma. Nikakor ne navijam za rušenje demokracije. 😉 Trdim le, da mi država ne bo tako zelo veliko prinesla na pladnju, da bi se bilo smiselno non-stop tam okoli smukati. Sam lahko narediš neprimerno več skozi neprofitna društva, nevladne organizacije in celo takole s čvekanjem na spletu. 🙂

  5. Dobro zastavljen članek. Naravnost zastrašujoče je namreč, kako to vsesplošno sprenevedanje in hinavčenje, kot posrečeno pravi avtor, večnih oblastnikov deluje na površne ljudi/ volivce. Pred kratkim sem se pogovarjal s sorodnico, ki se je že odločila: volila bo Šarca, ki jo je prepričal. Nič niso pomagale moje pripombe, da gre za “ne toliko več, pa vendarle nov obraz”, ki bo služil stari politiki. Slovenska stranka ne pozna dobro, ne njega ne njegovega programa ne obrazov z njegove liste/ stranke ali karkoli je že. Še več, nazaj sem dobil klasični očitek, da imam na glavi Janševe plašnice. Žal, ni pomoči! Problem je globok, tiče se življenja v najglobljem pomenu: Zlo proti Dobremu. Problem je v tem, da za narediti nekaj hudobnega potrebuješ nekaj sekund (laž/ fake news, kraja, umor), Dobro, ki ne sme in ne more biti agresivno, pa to lahko popravlja dneve, tedne in leta. Mislim, da moramo demokrati vztrajati na Dobri poti. Odgovorni smo Bogu. In v tem sta tolažba in plačilo.

  6. Da pri nas mnenjske ankete služijo promoviranju izbranih kandidatov, ni nobena skrivnost. To marsikdo, ki je bil tako anketiran, ve iz lastnih izkušenj.

    Promovirani so tisti kandidati, ki so v pozitivnem interesu tistih, ki obvladujejo medije, anketne agencije, nevladne organizacije in po potrebi tudi pravosodje.

    Na ta način so ustvarili Cerarja, tako ustvarjajo Šarca in tako tudi iz klošarja Tončka lahko ustvarijo top kandidata brez programa in ekipe.

    To, kar se dogaja, je zgolj zrcalo stopnje demokratičnosti ali še bolje: nedemokratičnosti naše družbe. Nedemokratičnost naše družbe pa ni zgolj posledica njene totalitarne poškodovanosti, saj nekateri aktivno skrbijo, da bi tako tudi ostalo.

  7. Ene par ljudi sem ze srecal, ki nagibajo k podpori Sarcu na naslednjih volitvah. Osebno fenomena ne razumem oz. zakaj v Sloveniji izbirajo od 2008 naprej macke v zaklju brez politicne kilometrine.

    Zarota ozadij z levice je po mojem kvecjemu le delen odgovor, ki mu desnica daje

    • Gospod IF,
      če ne razumete fenomena novih obrazov, potem imate tudi vi oprane možgane. Čeprav ste desničar.

  8. po mojem prevelik poudarek. Ljudje se danes verjetno v politiki odlocajo manj kolektivno in tradicionalno, a nic manj povrsno. Prej bolj povrsno, rumeno in padajo na populizme. Ne le pri nas. Sosednji Italiji se obeta zmaga take liste. Zmaga Trumpa ima podobne karakteristike. Republikanci so imeli boljse alternative, ki bi tudi premagali Clintonovo.

  9. …”le delen odgovor”..

    Socializem je ljudi zazibal v iluzijo, da ta lahko ponudi največ. Samo da verjameš vanj, pa je miza polna drobtin.
    Medtem ko demokracija odpira nove in nove probleme.
    Komu se sploh da ukvarjat z njimi, če jih na volitvah lahko reši nov obraz.

  10. Da bi bili rezultati bolj naklonjeni Šarčevi stranki, so zamenjali tudi izvajalca ankete.

    Namesto Ninamedie je zdaj Vox populi.

  11. Ali bo znala desnica opozoriti javnost, da Slovenija doma in v Evropi izgublja zaradi naše leve politike, ki je neprijazna do slevenskih vrednotnih ciljev in zaradi tega neučinkovita tako, doma kot v Evropi.

    Evropa podpira Hrvate očitno prav zaradi tega, ker je pri Hrvatih na oblasti desnica, kar je logično, saj ima desnica v organih Evrope največjo težo.

  12. Ne samo predvolilnega…Pretvarjanje,po in prenarejanje,imitiranje,preigravanja in zavajanje-vse to je postalo stalnica vsega javnega delovanja in ravnanja večine akterjev-a ne oseb temveč objektov in marionet v tej deželi.
    Ne le novice in ankete tudi vse ostalo javno ob in po javljanje in obveščanje je postalo FAKE. Smo fake država,fake demokracija,fake neodvisnnost,fake svoboda,fake samostojnost,fake pravice in fake resnica.Fejk resničnost…fej in fuj.

  13. Zunanji minister trdi, da vodi uravnoteženo zunanjo politiko. Resnica pa je povsem nasprotna.

    Venomer odhaja v Moskvo, ruski politiki pa k nam.

    Odnos do ZDA pa ignorira, pa čeprav je prva ameriška dama v Beli hiši Slovenka.

    Očitno tudi to deluje nevoščljivost in zaplankanost.

  14. Spomnim se, da je predsednik Pahor pred kakšnimi tremi leti govoril o potrebi, da Slovenija vodi uravnoteženo zunanjo politiko.

    Zakaj se še danes ne oglasi?!

  15. Do sedaj se žal še nobena slovenska stranka ni izkazala vredna mojega zaupanja. Se pravi, dovolj vredna, da bi ji lahko ostal zvest na volitvah. Težava je tudi Donald Trump. Donald Trump je nov obraz v ameriški politiki, če na demokratičnem zahodu novi obrazi niso težava, tudi pri nas niso glavna težava. Malo konkurence tudi nikoli ne škodi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite