Panika, ki je nedavno zajela delničarje širom po svetu nas je spomnila na 15. september izpred treh let, ko se je sesula ameriška banka Lehman Brother. 15. september 2008 je nadvse pomenljiv datum in se pojmuje za uradni pričetek globalne finančne in kasneje splošne gospodarske krize. Ali smo pred durmi nove velike krize je vprašanje, ki si ga zadnje čase zastavlja vse več ljudi. Odgovori mnogih analitikov finančnih trgov in gospodarstva niso spodbudni, saj menijo, da je nova globalna recesija vnovič na vidiku.
Panika
Avgustovski dnevi so bili zaviti v črno, saj so naslovnice svetovnih medijev panično poročale o »potopu« ameriških in evropskih borznih indeksov. V četrtek, 4. avgusta je ameriške investitorje zajel preplah pred ponovno recesijo. Čeprav nekateri mirijo, da ni nobene likvidnostne oz. kreditne krize in je denarja dovolj, temu mnogi ne verjamejo. Dow Jones je 4. avgusta izgubil 512.76 točke, kar je skoraj 5 odstotkov manj kot dan poprej in kaže o največjem enodnevnem padcu vse od 1. decembra 2008. Reakcijo borze, ki se ima vedno za zrcalo celotnega gospodarstva, nismo rabili dolgo čakati. Od konca julija do srede, 3. avgusta so glavni ameriški indeksi izgubili med 7 in 10 odstotkov, S&P 500 za 9,3 odstotke, Nasdaq za 9,9 odstotkov. Poleg tega je Dow Jones v ponedeljek 8. avgusta izgubil več kot 630 točk, kar je šesti najslabši rezultat v zgodovini Wall Streeta.
Onstran Atlantika je Evropa dala paniki svoj pečat skozi dolžniško krizo v evrskem območju. Po večnem bolniku Grčiji in vsaj za sedaj sanirani Irski in Portugalski, nervozo investitorjev povzročata Italija in Španija. Na rob reševanja je potisnjen tudi Ciper, ki ima močno podvržen bančni sektor vplivu Grčije. Te dni so bolj glasne govorice o znižanju francoskega in bitanskega AAA kreditnega rejtinga, kar dodatno doliva olje na ogenj.
Brez dogovora
Trenutna gibanja na finančnih trgih niso izključno posledica zmanjšanja kreditnega rejtinga ZDA s strani agencije S&P, temveč so v veliki meri posledica počasnega gospodarskega okrevanja, strahu pred novo recesijo ter neodgovornega vodenja ekonomske politike, menijo nekateri finančni analitiki. Znižanje ameriškega kreditnega rejtinga ni veliko presenetilo akterje na finančnih trgih, glede na to, da ga je agencija Standard & Poor’s (S&P) najavljala že nekaj časa, če ZDA ne sprejmejo ukrepov, ki jih bodo privedli do fiskalne konsolidacije in vzdržnega nivoja javnega dolga. Glede na dolžino trajanja pogajanj med republikanci in demokrati o dvigu maksimalne ravni javnega dolga ter njihovih nesoglasij in na koncu nezmožnosti konkretnih dogovorov in ukrepov, je S&P privedlo do tega, da je znižala kreditni rejting ZDA. Zatem so delniški trgi zabeležili padec, vendar so ameriške obveznice zabeležile rast, ker se jih pojmuje kot varne za vlagatelje.
Oči uprte v Evropo
V Evropi so zdaj vse oči uprte v tretje in četrto gospodarstvo evrskega območja – v Italijo in Španijo. Problem Italije je v visokem javnem dolgu in v kratkoročnih obveznostih ter v strahu od prihodnje rasti stroškov financiranja. Italija namreč trenutno namenja okrog 10 odstotkov svojih odhodkov za plačilo obresti, medtem ko jih, primerjalno gledano, Avstrija in Nemčija namenjata 5,5 odstotkov. Vsaka rast prispevkov na italijanski dolg pomeni grožnjo italijanski solventnosti.
Težko je povedati, kaj je bolj vplivalo na trenutno stanje na borzah – znižanje kreditnega rejtinga ZDA, počasno gospodarsko okrevanje, strah pred novo recesijo ali pa fiskalna kriza v nekaterih članicah na obrobju evrskega območja. Ko opazujemo situacijo na globalnih trgih, se zastavlja vprašanje, ali se kriza iz leta 2008 ponavlja ali pa je za seboj pustila potomstvo, ki ga sedaj občutimo na lastnih plečih. Čeprav ni velike podobnosti med sedanjim stanjem in krizo izpred treh let je nedvomno dejstvo, da je kriza iz leta 2008 privedla do sedanjega stanja. Pred tremi leti so vlade najbolj razvitih gospodarstev, da bi rešile finančne sisteme od popolnega zloma, »vbrizgale« enormne količine denarja. Ker se je finančna kriza hitro začela kazati tudi kot gospodarska, je veliko dodatnega denarja bilo »vbrizganega« za spodbujanje gospodarske rasti. Vse to pa je pustilo posledice na državnih proračunih, kjer so se fiskalni deficiti precej povečali. Globalno gospodarstvo je sicer leta 2009 uspelo iziti iz recesije, vendar je problem velikih deficitov v državnih proračunih vznemirjal investitorje, posebno upnike perifernih članov evro območja. Med krizo iz leta 2008 so bila prva krizna žarišča finančne institucije oz. banke ter zavarovalnice, sedaj so žarišča cele države. Ko so pred tremi leti zaupanje investitorjev izgubljale finančne institucije, sedaj izgubljajo zaupanje vlade najrazvitejših držav. Zato sedaj »vbrizgavanje« dodatnega denarja za države ne pride v poštev, temveč spodbujanje ekonomske rasti; posebej pa je treba prepričati upnike, da bodo posojeni denar v prihodnje dobili nazaj.
Foto: top business resources
