Gotovo smo bogatejši. Že zato, ker se nas je zbralo tako lepo število ljudi dobre volje in prišli smo z vseh koncev Slovenije. Družba Dars nam je sicer pripravila presenečenje – nam in srečanju mladih v Stični, ker so na Dolenjki ravno tisti dan popravljali cesto in močno ovirali tekoči promet. V veliki telovadnici smo pripravili 750 sedežev – komaj nekaj jih je ostalo nezasedenih.
Bogatejši in bolj trdni smo se lahko razšli tudi v naši krščanski naravnanosti. Že prej smo trdili in zapisali, da je vodenje družbe in države odgovorno in zahtevno opravilo, da ga najuspešneje vodijo ljudje s krščanskim moralnim etosom, ko se trudijo za poštenost, odgovornost, pravičnost in demokracijo. V vsem tem smo se kristjani izkazali na domačem prizorišču, a tudi na svetovnem. Recimo ob uspešni obnovi Evrope po drugi svetovni vojni, pri čemer so se odlikovali ljudje z izrazitim krščanskim etosom, kot so Konrad Adenauer, Alcide De Gasperi in Robert Schumann. Zadnji med njimi bo prej ali slej imenovan za svetnika katoliške Cerkve. Eden izmed predavateljev nam je na zboru navajal izsledke Kitajske akademije znanosti in umetnosti, ki je v svojih raziskovanjih ugotovila, da je zahodna civilizacija tako močno, veliko pred drugimi, napredovala zato, ker je rasla iz krščanskega moralnega temelja. Ko v naših razmerah že tako dolgo, že desetletja poslušamo besedičenja ljudi, ki teh reči ne poznajo ali pa jih namerno, iz nasprotovanja Cerkvi in veri zanikajo, smo to ugotovitev prav z veseljem poslušali in znova ugotavljali, »da smo na vrsti« in na pravi poti, da imamo pravico in dolžnost v kar največji meri sodelovati pri upravljanju države.
To pa je tisto drugo, kar nam je sporočil zbor kristjanov z Otočca. Na vrsti smo, da spoznamo in se zavedamo, da moramo prevzeti odgovornost za naš obstoj, za našo prihodnost na tej lepi slovenski zemlji. Ljudje, ki so k nam prinesli nekakšno drugo kulturo, nam povsem tujo, boljševizem, s Stalinom v ozadju, ter vse, kar je z njim povezano in se hoče obnavljati še naprej, so nam prinesli nekaj, kar ni zraslo z nami in česar kljub hudemu diktatu nismo sprejeli in ne moremo sprejeti. A ti ljudje bi še vedno radi vztrajali na vodstvenih stolih in nas dokončno odslovili iz krščanske civilizacije, s tem pa tudi v popolno duhovno, kulturno in gospodarsko revščino. Mi, zavedni Slovenci pa nočemo postati evropski izobčenci in berači.
Zbor kristjanov na Otočcu, dne 17. septembra 2011, nam je nakazal pot, kako iz teh razmer. Vsi moramo na volitve, ki bodo kaj kmalu, in izvoliti moramo dovolj veliko število pomladnih poslancev, to je več kot 62 %, da bi najprej v parlamentu, po demokratični poti sprejeli ustrezno zakonodajo, ki bi jo potem nova vlada lahko uresničevala in počasi, z velikimi napori usmerila našo pot navzgor. Volitve, ki so pred nami, so kakor plebiscit iz leta 1990, ko smo šli na volitve vsi in smo si izvolili svojo državo Slovenijo. Kristjani smo bili v večini in tudi zmagali smo. To moramo ponoviti in si zagotoviti nadaljnje dostojno življenje v naši Sloveniji.
Kako si pomagati, da bi to dosegli? Nekateri odmevi želijo vsaj delno ponovitev otoškega zbora v raznih krajih. Še jasnejša je želja, da bi pripravili večji vseslovenski zbor, nekje v središču Slovenije, da bi bil dostopen čim večjemu številu udeležencev. Tako ali drugače, slovenski kristjani in ljudje dobre volje, ki cenimo samobitnost Slovenije, bi morali v čim večjem številu spoznavati resnost časa in demokratične priložnosti, ki je z volitvami pred nami. Ali nam bo uspelo, bo odvisno od nas samih, od naše volje in od naše navezanosti na domovino.
Foto: E revija
