Smej se in svet se bo spremenil

6
244
Hiša v Velenju
Smej se in svet se bo spremenil Foto: Aleš Čerin

U smile, world change

Hišo z napisom “U smile, world change”, ki je bil z manjšimi črkami preveden tudi v slovenščino (Smej se in svet se bo spremenil.) sem “srečal” v parku v Velenju. Pa sem se vprašal, če se svet res spremeni samo zaradi dejstva, da bi se jaz smejal. Zakaj pa naj bi se svet spremenil, če se bom smejal? Kako pa moj smeh sploh lahko spremeni svet?

Sam pravzaprav ne verjamem v to, da se svet spremeni, samo zato, če si jaz nadenem nasmeh na obraz. Samo zaradi videza nasmeha na obrazu, akta smejanja samega, se svet ne bo prav nič spremenil. To bi bilo preveč enostavno. In ljudje smo se v družbi izobilja in pričakovanja stalne rasti kar navadili na to, da lahke poti vodijo k zagotovljenemu uspehu ali kot pravi Seth Godin, ameriški podjetnik, marketinški strokovnjak in govorec: “Večina ljudi išče poti k uspehu, ki so lahke in gotove, a večina poti ni takih.” Pot k uspehu ni in ne bo ne lahka, ne gotova. Pa v to prepričaj Slovenca. Nikakor!

Nasmeh brez del je mrtev. Z njim je tako kot z vero. Nasmeh brez del ljubezni in usmiljena je samo prijetna fasada, nekakšna naučena obrazna grimasa, ki jo poznamo pri politikih. Čez čas jo ljudje prepoznamo kot “nastavitev obraza” na nasmeh tako za publiko.

U say, world change

Podobno kot z nasmehom je tudi z našimi besedami. Že kot starši smo čisto iz sebe od sreče, če otrok le reče, da se bo spremenil. Kaj pa drugi dan “pravijo” njegova dejanja, kar preprosto pozabimo in ga ne “potegnemo za jezik”. Tako pravzaprav vzgajamo otroke v odrasle, ki imajo brezbrižen odnos do izrečenega, pravzaprav vzgajamo za to, da se besed sploh ne povezuje več z dejanji, ki morajo besedi slediti.

Pa naj izpostavim tokrat le en stavek, ki sem ga pred časom slišal od predsednice vlade in mi ne da miru. Napisal ga je tako in tako kakšen “spin doktor”, šolan za zamegljevanje realnosti. Če nam predsednica vlade po tem ko so nam (pazite!) drugi in za drag denar izračunali, da znaša primanjkljaj naših, slovenskih bank 4,7 milijard evrov, reče: “Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo.”, ji mi kar verjamemo, da res zna.

Novinarji je niti ne vprašamo, kaj pravzaprav konkretno predstavlja tisto znanje, ki so ga dokazali in pokazali. Pravzaprav je predsednica in njena vlada pokazala, da sploh ni imela pojma, koliko primanjkljaja se je skrivalo v bankah (to so morali izračunati drugi), z nadaljnjim povečevanjem zadolževanja pa je le pokazala, da se zna zadolžiti za obresti, ki jih bodo odplačali naši otroci. To pa je znanje!

Besede brez del so mrtve in sploh nimajo smisla, razen za zavajanje. To vemo. A kaj ko smo ljudje – volivci, tako otopeli, da besed niti ne povezujemo več z dejanji. Sploh nas ne zanima, da bi izrečene besede preverjali. Pri tem pademo tudi novinarji, ki bi lahko – predvsem politike –  za izrečene besede “potegnili za jezik”, jih analizirali in ovrednotili. Nekaj takega so se lotili na spletni strani Metina lista, kjer izrečeno poskušajo objektivno analizirati in z nekakšnim “resnicometrom” označiti verodostojnost izrečenega. Čestitke za lep zgled.

Foto: Aleš Čerin

6 KOMENTARJI

  1. ne verjamem, da je v tem primeru bilo mišljeno, da lahko s smehom dejansko spremenimo svet, ampak da če se smejemo, potem je mogoče, da bomo na svet gledali drugače, npr. bolj optimistično, kar seveda v osnovi sveta ne bo spremenilo, spremenili se bomo pa mi sami in naš odnos do sveta, kar ima zagotovo tudi nekaj pozitivnega. in nenazadnje, če človek spreminja sebe, potem v končni fazi spreminja tudi svet, saj je tudi človek del sveta.

    • Točno tako: jaz v precejšnji meri oblikujem svet, v katerem živim. Če je moj svet temačen, če sem obkrožen s slabimi ljudmi, če vidim samo slabo in krivice, potem nisem samo jaz slabe volje, ampak logično to slabo voljo prenašam na ljudi okrog sebe. Če je moj svet lep in prijazen, potem te lastnosti širim na okolico.

  2. Jaz pa naslov razumem takole. Če vidiš pozitivno svet okoli sebe in se nasmeješ, bo tudi okolica do tebe pozitivna in nasmejana. Glede samega spreminjanja sveta pa seveda velja analogija z molitvijo.

  3. Aladar Bergles, morda napis na hiši res ni bil mišljen tako površno kot sem ga sam razumel, a vseeno se mi zdi, da je za spreminjanje sveta treba aktivno delovanje (tudi Peter Lah uporabi izraz “oblikujem svet” – aktivni glagol torej), ne pa samo nasmeh in tudi besede niso dovolj.

    Skavti imamo pozdrav “Bodi pripravljen – vedno pripravljen.” in tudi moto “Spreminjamo svet na bolje.” Pripravljenost za nas pomeni, da smo najprej pripravljeni opaziti potrebo v svetu (naravnanost) in smo tudi pripravljeni na potrebo dejavno odgovoriti (fizično, z znanjem, s spretnostjo). Z dejanjem, ki zares “spremeni svet na bolje” – vsaj malo. No, potem se nam pa gotovo tudi nariše nasmeh na obraz. Pristen.

    Menim, da je najprej tihota (morda v molitvi), potem misel, zatem beseda (četudi samemu sebi), ki ji sledi dejanje. Šele potem nasmeh.

    Podobno kot je razlagal Aleksander Zadel na lanskem Nikodemovem večeru. Nekako takole je povedal (po spominu): Se slabo počutiš? Poglej okoli sebe in naredi kar je pri roki in kar je treba. Potem se boš dobro počutil. Ne bo šlo tako, da boš najprej brezdelno čakal na dobro počutje in ko se boš dobro počutil, boš kaj naredil. Po moje je v odnosu med nasmehom in aktivnostjo prav tako. Najprej aktivnost in potem nasmeh.

    • Jaz imam bolj občutek da gre tu za neki psihoterapevtske zadeve. Zdrav pogled na svet je da je svet dober tak kot je. Ali vsaj vredu. Če mene nekaj teži, zato še ni slab cel svet. Če se meni svet upira, seveda, saj se vsem. V tej borbi s svetom je življenje. Ali to borbo sprejemam kot normalno? Če ja, potem se bom lahko tudi nasmehnil. Marsičemu.

      Tako da vsa ta “pozitivnost” je samo psiho šara. Cerkveni nauk se sploh ne ukvarja s pozitivnim/negativnim?! Drži, g. Lah? Samo mi tukaj v obupani Sloveniji iščemo vsaj pozitivno, če že dobrega ne najdemo.

    • seveda lahko svet dejansko spreminjamo le tako, da v stanje aktivno posegamo. glede tega se z vami povsem strinjam.

      druga pa je to, da za to, da na svet gledamo na drugačen način, nam ni treba spremeniti sveta, ampak le nas samih oz. naš pogled na svet, torej npr. s smehom. in na to drugo je po moje ciljal tisti napis. s tem pa sveta samega seveda, vsaj ne neposredno, ne bomo spremenili.

      smeh je, med drugim, npr. odlično “zdravilo” za stres.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite