Utrinek: SMC – klovnovska stranka? – OPRAVIČILO

44

Organi stranke SMCSaj ni res, pa je. Po včerajšnjem odkritju virtualnih podob Slovencev, ki jim Stranka Mira Cerarja “omogočiti boljše in bolj stimulativno okolje za njihovo delo in življenje”, a njihove fotografije so vzete s foto-portalov, je danes bloger opozoril na še eno neumnost. Med člani izvršnega odbora stranke se je namreč znašlo tudi “Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske”.

Ali to pomeni neko novo strankarsko paradigmo, ko se v izvršni odbor stranke imenuje kar celotno kraljestvo? Kaj pravi na to kraljica Elizabeta II.? Ali je mogoče, da nas bodo taki klovni vodili naslednja štiri leta?

Vir: Spletno mesto Stranke Mira Cerarja (21.8.2014, ob 10:31)

OPRAVIČILO: Stranki Mira Cerarja in gospodu Juretu Lebnu se opravičujem za zgornji prispevek. Nisem vedel, da se akademske nazive pridobljene v tujini lahko poimenuje tudi tako, da se navede državo, kjer se je akademski naziv pridobil, a to me ne odveže od zaletavih neumnosti, ki sem jih objavil zgoraj. Obenem se zahvaljujem komentatorjem za pojasnilo.

Aleš Čerin

44 KOMENTARJI

  1. Leben dela doktorat v Veliki britaniji, ocitno je nekdo copy\pastal brez da bi preveril. Sokantno res…

  2. Cerar je hodil po vrtcih eno leto na račun državnega projekta in si tako prikrito financiral volilno kampanijo.

    Vzgojiteljicam je flozal o etičnosti z nedolžnim obrazom in prijaznim glasom. Zraven pa še malo o energijah, sevanju, energijskih točkah – malo new agerske solate na to palijo socialisti, ko se njihov materalizem izprazni, potem malo bluzijoz ezoteriko in “se gredo duhovnost”.

    Če bi delali analize, bi verjetno le te pokazale, da so Cerarja volile skoraj vse (90%) vzgojiteljice in učiteljice na katerih šolah je bil v enem letu.

    Violeta Bulc je bila visoka (zelo verjetno komunistična) managerka Telekoma, nato DARSa, sedaj pa ima neko podjetje, kjer se gre ezoteriko.

  3. Če bo SMC nadaljevala v tem stilu, bo jesen še prav zabavna. Bolj verjetno pa nam bodo začeli težiti s kakšnimi na videz resnimi, v resnici pa precej butastimi temami.

    Ko vsaj ne bi spet zapravili preveč denarja (oz. najeli kreditov).

  4. To pa je slabo znamenje, saj grešijo že pri podatkovnih informacijah o stranki. Kaj še bodo zašuštrali?

  5. Ta stranka od volilne zmage naprej vsak dan dela samo na tem, da si znižuje kredibilnost. Res po pravi amaterji.
    Predstavljajmo si, da imamo v kopalnici poplavo, na rumenih straneh najdemo reklamo za vodovodarja s simpatično sliko in in odlično referenčno listo. Pokličemo ga , pride in po petih minutah filozofiranja v kopalnici, ga seveda naženemo in takoj iščemo drugega.
    Žal Slovenci ne vemo, da imamo v kopalnici resen problem, zato bomo na rumenih straneh iskali enako atraktivno ponudbo, vse dokler ne bomo ugotovili, da bi bilo končno res dobro, da kopalnico vendarle popravimo, ker berz nje ne moremo.

  6. Počakajte no malo z zabavljanjem, dokler Lenko Primc (ali pa vsaj Aladar Bergles) ne napiše kako je potrebno gledati na to zadevo. 😉

    • Niso izmišljeni, jih poznam ene par… Zelo v redu ljudje. Imeli so upanje…

      V naši državi je totalna zmeda. Z Janšo se ljudem ne ljubi več ukvarjati. Volivci so lahek plen kreatorjev javnega mnenja, oz. njihovih naročnikov, ki jih plačujejo.

        • Če bi bil Milan, bi bil tukaj “m” in ne “j”. Sicer pa do vašega groznega Milana ne gojim nobenih simpatij. Niti jih ne kaj preveč do vašega ljubljenega J.J.

          Svet tu zunaj ni tako dvopolen…

          A tukaj eni res mislite, da so Cerarjevi volivci samo izmišljeni ali pa sami pokvarjenci?

          • Ne pokvarjenci ampak,kot si zgoraj napisal, žrtve pokvarjencev: “kreatorjev javnega mnenja, oz. njihovih naročnikov, ki jih plačujejo”.

          • j: “Sicer pa do vašega groznega Milana ne gojim nobenih simpatij. Niti jih ne kaj preveč do vašega ljubljenega J.J.”
            ======

            Tudi jaz ne gojim nobenih simpatij do vašega ljubljenega Kučana.

          • j-ju,ki ne mara preveć J.J.ja:ne pokvarjani v smislu brez morale ali etike,zagotovo pa grdo načeti zaradi pomanjkanja nekdanje zdrave kmečke pameti. Butalci skratka.

          • Janša mi je bil kot osamosvojitelj skoraj idol.

            Sedaj ga pa ne maram preveč, ker se mi zdi preveč vase zagledan in ker goji kult osebnosti.

            Kučan mi je bil od nekdaj manipulator in mi je še sedaj. Hkrati pa mi je tudi en bedast starček. Spreten sicer, ampak bedast. Za svoj prevelik vpliv pa se mora zahvaliti predvsem pomanjkanju zdrave kmečke pameti precejšnjega števila desničarjev.

            Njegova moč je predvsem v dobrem poznavanju šibkih točk (in grehov) na desnici. (Človek je na splošno tako bitje, da svoje napake nerad opazi, zato se jih desničarji ne zavedajo. Sicer pa desničarji ta pojav zelo dobro opazijo pri levičarjih. Oni so sploh zgodba zase.)

            Kakšen je torej moj namen, ko vam težim?

            Pa ni treba preveč fantazirat kdo sem. Nisem nič posebnega. S politiko se ne ukvarjam nikjer drugje, samo tukajle gor.

  7. Komaj čakam jutrišnji izdelek raziskovalnega novinarstva g. Čerina; mogoče se bo vtihotapi na wc poslanske skupine SMC in poročal,da niso dosledni pri umivanju rok ali kaj takega. Že vidim naslov: Volilci nasedli nehigienični stranki!

    • Ni slabo tole, me veseli, lahko podporniki levičarske LDS, ups, poprava: SMC, vsaj malo in približno (recimo v enem procentu) doživljate na svoji koži kako se počutijo podpornik SDS in JJ že kakšnih 20 let.

  8. Od Pirana pa do Triglava,
    vlada kraja, laž, korupcija,
    Še vedno rdeča si Slovenija;
    “Budi sretna u slobodi,”
    rdeći Mirko te zdaj vodi;
    joj Slovenijooooooo,
    ojoj Slovenijoooooo.

  9. Se strinjam, klovnovska napaka, kot je klovnovsko ukvarjati se z njo, na osnovi česa pridemo do zaključka, da imamo v Sloveniji klovnov na pretek. Škoda le, da tega “cirkusa” ni mogoče tržiti.

  10. Če koga ne maraš, pač hitro najdeš nekaj, iz česar se lahko delaš norca. Žal pogosto prehitro.

    Sem tale “MSc, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske” vrgla v Googel in hitro ugotovila, da se tak način navajanja, kot kaže običajno uporablja, ko hoče kdo povedati kje je bil nek akademski naziv pridobljen.
    Tisto na internetni strani SMC torej ne pomeni nič drugega, kot da je ta gospod Leben dosegel magisterij (Master of Science) v Veliki Britaniji. Ne spoznam se, ampak glede na svoji instant poizvedbo sklepam, da je izobraževalni sistem tam ravno toliko drugačen, da nazivi niso povsem ekvivalentni. Zato podrobno navajanje.

    Res pa, da se – vsaj na tistih straneh, ki sem jih jaz na hitro našla – to običajno navaja v oklepaju.

    Torej bolj jasno bi bilo takole : Jure Leben, MSc (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)

    Ampak ja: če človeka ne maraš in ga hočeš osmešiti, hitro lahko najdeš kaj, iz česar se boš delal norca, drugi, ki ga ravno tako ne marajo, pa se bodo veselo režali zraven in ploskali.

    Fer pa ni. Jemlje kredibilnost Časniku. Škoda Aleš, prehiter si zadnje čase.

    • Če to drži, potem je vse skupaj še bolj komično kot sem sprva predvideval. Tako zelo, da se vse skupaj človeku počasi celo zasmili.

      Toliko glede reka, da gre še osel le enkrat na led.

    • Hvala, tovarišica Darja!
      1. Kot ste že sama ugotovila, manjka oklepaj.
      2. Katera univerza pa je to “Združeno Kraljestvo Velike Britanije in
      Severne Irske”? Mogoče veste kje stoji?
      3. To, da je Aleš za vas prehiter, smo pa tudi ugotovili.

      • Sem tudi sam preveril in drži. Gre se za to, da se v oklepaju navede zgolj država, kjer je bil naziv podeljen.

        • Dva primera, ki sem jih našel na spletnih straneh. Eden iz Slovenije Izr. prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar, univ. dipl. org. in eden iz tujine Dr. Ariful Haque BSc (Bangladesh), MSc (United Kingdom), PhD (United Kingdom), Postdoc (United States).

          Skratka, očitno obstaja neka praksa, da se poleg strokovnega naziva v oklepaju napiše ime države, v kateri je bil ta naziv pridobljen.

          Ampak resnici na ljudbo v tem primeru res izpade malo nesmiselno, ker ne gre za neko bistveno informacijo in bi bil naziv dovolj, pa še oklepaj manjka, tako da se res zdi, da gre za šlamparijo, ampak očitno ne tako veliko, kot se je to nekaterim zdelo na prvi pogled.

  11. Miro Cerar slovenska Evita Peron?

    Žal je treba ugotoviti, da Cerar ne razume vladavine prava oziroma jo uporablja kot politično mantro, kar pa je za pravnika še posebej cinično. Ko gre namreč za njega, korupcija naenkrat izpuhti …

    Pred časom mi je nek slovenski politik pripovedoval o prijateljskem obisku nemške delegacije pri nekem našem nacionalnem zavodu. Pri Nemcih je pač že tako, da kljub protokolarnosti želijo takšnim obiskom dodati tudi neko vsebino. Zato so našo stran zelo obzirno povprašali, če jim lahko s svojimi dolgoletnimi izkušnjami kako pomagajo. Naša stran je naivno potarnala, da imajo velike probleme zaradi sodnih izvršb proti državi, ki so pravnomočne, pa se ne realizirajo. Nemci so osuplo zaprosili, če jim lahko še enkrat natančneje razložijo problem, češ da ga ne razumejo. In tudi po daljšem trudu slovenske strani Nemci tega niso razumeli, češ to ni mogoče. Če obstaja izvršba, potem jo je treba nemudoma izvršiti, četudi proti državi.
    Strani sta se razšli z nekoliko grenkim priokusom. Naši strani je bilo namreč v bistvu jasno, da v Sloveniji ne obstaja delitev oblasti med zakonodajno, izvršno in pravosodno ali pa je ta zelo nedoločna. Nemcem pa ni bilo jasno, da sta lahko v neki formalni parlamentarni demokraciji pravosodna in izvršna oblast tako “povezani” med seboj. Tega enostavno niso razumeli.

    “VLADAVINA PRAVA”

    Vzpostavitev delitve in neodvisnosti triade oblasti je ključ funkcioniranja moderne države, politike in ekonomije.
    Kako pa te osnovne zadeve razume Miro Cerar, ki je kot “mali Napoleon prijahal v Pariz” (premiersko mesto) na konju “vladavine prava” in “boja proti korupciji”? Dejal je celo, da je to “zadnja priložnost za Slovence”. In vsi so se mu klanjali. Toda vladavina prava je posledica delitve oblasti in ne obratno.

    MIRO CERAR NA DRŽAVNI RAČUN

    Kot sem na tem portalu že pisal, je Miro Cerar svojo stranko v bistvu naredil na račun javnih sredstev. V toplem zavetju profesorskih pisarn, državnih in paradržavnih uradov so profesorji, docenti, asistenti in državni uradniki “zvarili” Stranko Mira Cerarja. Z “državnimi” računalniki in telefoni in večinoma med službenim časom. In državno kurjavo, nenazadnje.
    Celo nedavno objavljena vest, da je bil eden pomembnih aktivnih članov Cerarjeve stranke še vedno zaposlen na fakulteti (tiskovni predstavnik SMC Gregor Jagodič), ni vzbudila večje družbene pozornosti. Kar kaže na to, kako veliki entropiji, to je nižanju in sesedanju vseh kriterijev in apatiji smo priča v Sloveniji.
    V tistih državah, kjer je “vladavino prava”, stranko ustanovijo fizične osebe, financirajo pa jo same in s somišljeniki. Če pa pride stranka v parlament, se pač financira po zakonu.
    Kakorkoli obrnemo, je Stranka Mira Cerarja že v “embrionalni fazi” kazala vse znake koruptivnih dejanj. Miro Cerar pa očiten daltonizem med vprašanjem – kaj je javno in kaj zasebno. In, ali lahko tak človek razume delitev oblasti med izvršno, zakonodajno in pravosodno?

    MIRO CERAR, “POPOLDANSKI ŠIHT”

    Poleg profesure je imel/ima (in torej redne mesečne plače) že dolga leta podjetje, prek katerega je svetoval. Za dober denar. Po njegovih besedah je delal za “podjetje” popoldne in ponoči.

    Kar me spominja na tistega železničarja/kmeta, ki je cel dan garal na njivi, ponoči pa spal v kretničarski hiški.
    Če damo šalo na stran, je Cerar s to dvojno zaposlitvijo poslal celotni Sloveniji jasno sporočilo, da javna služba in profesura nista velika čast in obveznost vzgajati mlado generacijo, ampak predvsem izhodišče za privatni biznis.
    Kaj lahko rečemo na to, da je Miro Cerar, če sem prav izračunal, pravzaprav lahko dobil v določenem obdobju od privatnega biznisa (“business” pišem fonetično zaradi slabšalnega pomena v tem kontekstu) celo več kot od redne plače? Po mojem mnenju tak človek ne more veliko prispevati k tistemu nevidnemu fluidu, ki stalno ločuje tri veje oblasti. Prej prispeva k njeni zlizanosti.

    MILAN BRGLEZ, CERARJEVA DESNA ROKA, RES ZNA “ORGANIZIRATI”

    Včasih se je reklo za nekoga, ki se “znajde” in se pri tem ne ozira veliko na moralna načela, da je dober organizator. In Milan Brglez je tisti profesor Fakultete za družbene vede, ki je res znal dobro “organizirati”. Kot predsednik komisije je oznanil, da je Alenka Bratušek seminarsko nalogo, imenovano magisterij, “samo” malo prepisovala. Da torej samo “malo” prepisovanja še ni plagiat. In s tem potrdil legitimnost Alenke Bratušek kot predsednice vlade.
    Tej stvari je zdaj, čez leto dni, dodal svojevrsten cinizem Miro Cerar, češ da stranke Alenke Bratušek ne bo povabil v vlado, tudi zaradi tega, ker je Bratuškova povzročila vladno krizo in predčasne volitve. Če bi Brglez, Cerarjeva desna roka, takrat korektno opravil svoje delo in Bratuškovo proglasil za plagiatorko, bi ta padla in že pred letom dni bi imeli predčasne volitve. Pa so pred letom dni mediji, politiki in “znanstveniki” Bratuškovo proglašali za najmanj Devico Orleansko.

    ANGELA MERKEL NI MIRO CERAR ALI MILAN BRGLEZ

    Seveda je primerjava naravnost smešna, pa vendarle poučna. Angela Merkel ni štela vejic in pik obrambnemu ministru in ministrici za šolstvo, ko so na njiju padle obtožbe o plagiatorstvu. Enostavno ju je odslovila. Saj je le tako lahko ostala kanclerka, verjetno pa tudi iz načelnih razlogov.
    Obratno je v Sloveniji Miran Brglez po tem, ko je očiten plagiat Bratuškove proglasil za “original”, čez leto dni postal tretji človek države. Miro Cerar pa je bil imenovan za premierja, čeprav je bil takrat – kot eden najpomembnejših mnenjskih voditeljev v državi – ob cirkuški predstavi v zvezi s plagiatom lepo tiho. Saj vemo, v “vladavini prava” je izostanek nekega dejanja (da si lepo oprezno tiho), enak sostorilstvu.

    300 DOLARJEV KAZNI

    Žal je treba ugotoviti, da Miro Cerar ne razume “vladavine prava” oziroma jo uporablja kot politično mantro, kar pa je za pravnika še posebej cinično. Ko gre namreč za njega, korupcija naenkrat izpuhti. Očitno mu to, da je ustanavljal svojo privatno stranko na račun javnih, državnih sredstev in infrastrukture, ne predstavlja nikakršnih moralnih pomislekov.
    Zloraba javne infrastrukture je resen problem razvitih držav.

    Pred leti sem dobil kuverto z dokumenti nekega ameriškega državnega urada. Na sprednji strani kuverte je pisalo, da je kuverto in poštnino plačala ameriška vlada, s pripisom, da se zloraba v privatne namene kaznuje s tristo dolarji.
    Torej, ali se ob vsem tem zdi Miru Cerarju zlizanost izvršne (politične) veje oblasti s pravosodno – problematična? Bržkone ne!

    DON’T CRY SLOVENIJA/ARGENTINA

    Miro Cerar je s prehodom v korupcijo pri ustanavljanju stranke in nemoralnim “javno-zasebnim partnerstvom” (dopoldne profesor na javni fakulteti, popoldne biznismen) v eni osebi zdrsnil kot politik v čisti populizem. Da ima še vedno tako veliko ljudsko podporo, pa kaže na to, kako utrujena slovenska družba hlepi po idealih, pa čeprav lažnih in populističnih.
    Če spet nekoliko pretiravam, je Miro Cerar podoben Eviti Peron, ki je s populističnimi nastopi proti višjim slojem in korupciji ter v “zavezništvu” z delavstvom dosegla neverjetno popularnost.

    Z “majhno napako” seveda, bila je žena Juana Perona, vojaškega diktatorja.
    In, Argentina je ravnokar drugič bankrotirala.

    Vir: Bojan Korsika, Ljubljana, 22.08.2014

  12. Opravičilo je povsem nepotrebno. Iz konteksta je jasno, da ni bila želja objaviti države. Poanta je, da nihče ne bere kaj pišejo o sebi!

  13. Temu se reče zviti PR. A ni čudno, da ravno danes beremo o tem – po drugi strani pa so podpisali koalcicijsko pogodbo, kjer:

    – ne bodo preiskovali odgovornih za bančno luknjo
    – ne bodo preiskovali svinjarij v TEŠ 6

  14. Komični so predvsem avtor in komentatorji, s pisanjem so pokazali hujskaštvo, neumnost in globine svojega neznanja.

    Najhuje pa je, da bo kakšen Rokc zares “To vsakič privlekel ven, ko se bodo levičarji norčevali iz desnice.”

    • Od Pirana pa do Triglava,
      vlada kraja, laž, korupcija,
      Še vedno rdeča si Slovenija;
      “Budi sretna u slobodi,”
      rdeći Mirko te zdaj vodi;
      joj Slovenijooooooo,
      ojoj Slovenijoooooo.

    • Nik: “Komični so predvsem avtor in komentatorji, s pisanjem so pokazali hujskaštvo, neumnost in globine svojega neznanja.”
      =======

      Neumnost in svoje neznanje ste pokazali predvsem vi, poglejte postavljene vejice, poglejte sklanjatev. No, svoje neznenje so pokazali tudi avtorji(avtor) teksta pri SMC.
      Opravčilo Čerina je resnično nepotrebno.

    • Lej lej, kako so vsi levaki skočili v zrak – samo zato, ker je napadena stranka, ki so jo mediji kovali v zvezde in jo še.

  15. Eh, nikar se prehitro ne opravičujte stranki SMC:

    po presenetljivem medijskem razkritju, da tretja različica osnutka koalicijske pogodbe ne vsebuje zaveze o preiskavi bančne luknje, je današnja novica, ki na nek način znova usmerja k oceni o neresnosti, sledeča: preiskava o bančni luknji je pomotoma izpadla iz koalicijske pogodbe zaradi tehnične napake!

  16. Hvala, Aleš. 🙂 Sposobnost iskrenega opravičila je redka kvaliteta.

    Sem se spomnila to jutro, da je to že drugo opravičilo, ki sem ga v tem času, kar ga spremljam, zasledila na Časniku.
    Obe sta (bili) taki, da sem jima verjela. Da sem videla, da je človek (uredništvo) pogledal vase in iz sebe pregnal sence, ki so ne, da bi sam hotel, ne vedel kdaj, našle dom v njem. In potem položil to pred nas.

    Resnično opravičilo je tako dragoceno, ker je tako stahotno redko v javnosti.
    In v medijih. Za pluralizacijo medijev ni dovolj biti še en medij več, ki brani svoje in meče gnojnico na druge. Takih je že dovolj. Nihče ne potrebuje še enega.
    Korektnih, poštenih in spoštljivih medijev manjka. Takih, ki zmorejo objavljati razmišljanja in kometarje, ki so lahko tudi zelo kritični, toda korektni, pošteni, spoštljivi tudi to tistih, s katerimi se ne strinjajo. Celo do tistih, s katerimi se ZELO ne strijajo, tako zelo, da boli.

    In na Časniku je marsikateri tak članek. ( Ne vsi 🙂 ) . Zato ga še vedno berem, čeprav se ne strinjam z čisto vsem, kar v njem preberem. Užitek je prebrati spoštljivo izraženo drugačno mnenje. To človeka širi. Čeprav morda tega mnenja nikoli ne bo vzel za svojega, bo to odprlo njegov lastni pogled na svet.

    Že sama možnost, da se ljudje spoštujemo, čeprav ne delimo pogledov, je nekaj čudovitega. Nekaj, kar sega v tiste Globine iz katerih smo ustvarjeni.

    Še iz enega razloga sem hvaležna za to jasno, odkrito, pošteno opravičilo: Ker je to tudi v javnem življenju Cerkve tako redko.
    In če, kar se tiče služb in pristojnosti v Cerkvi, nimamo te teže, kot tisti, ki ‘ta velike’ službe in pristojnosti v Cerkvi nosijo in je zato naš vpliv ponekod zelo majhen, se včasih zdi, da nikakršen … , pa kot živi kamni, ki so vzidani v to Stavbo, v ta tempelj Božji, to človeško Kristusovo telo tukaj in zdaj, ki JE Cerkev, nismo manjši in nimamo manjše teže od tistih, ki nosijo ‘tavelike’ službe in priostojnosti v njej. Kot živi kamni nikakor nimamo majhnega vpliva, čeprav ta pogosto ni viden na prvi pogled.

    Če ne drugega 🙂 : Morda kdo od ‘ta velikih’ v Cerkvi tudi kdaj bere Časnik. Morda pa od nas malih spozna, da je moč javno priznati svojo napako (iskreno in brez kazanja na druge), se pošteno opravičiti, in ‘ostati živ’ 🙂

    Če opravičilo res ni bilo ‘potrebno’, kot menijo nekateri, (vsa resnična opravičila so vedno svobodna ) pa je bilo dragoceno. Da bi le bilo več takih.

    Hvala Aleš! in Časnik 🙂 !

  17. Srečal sem starca. “Ali imaš čas” sem vprašal. “Rad bi te nekaj vprašal.”
    Starec se nasmehne: “Časa imam dovolj, kaj pa te zanima?”
    “Dolgo si že na svetu. Kaj te je v tem času presenečalo pri ljudeh?”
    Starec odgovori:
    “Naveličajo se otroštva in si želijo odrasti, ko odrastejo pa si spet želijo postati otroci.
    Zaradi naprezanja, da bi imeli čim več denarja, izgubijo zdravje, nato pa ta denar zapravijo, da bi si povrnili zdravje.
    Medtem ko zaskrbljeno razmišljajo o prihodnosti, pozabijo na sedanjost, tako da ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti.
    Živijo, kot da ne bodo umrli in umrejo, kot da niso nikdar živeli…”
    Pa ga vprašam: “Kot oče, kateri so tisti življenjski nasveti, za katere bi želel, da se jih naučijo tvoji sinovi?”
    Starec je odgovoril z nasmehom:
    “Da se naučijo, da nikogar ne morejo prisiliti, da jih ljubi.
    Kar lahko naredijo, je, da pustijo, da so ljubljeni od drugih.
    Da se naučijo, da se ni dobro primerjati z drugimi.
    Da se naučijo, da v življenju ni najpomembneje, kaj imajo, temveč koga imajo.
    Da se naučijo, da ni bogat tisti, ki ima največ, temveč tisti, najmanj potrebuje.
    Da se naučijo, da potrebuješ le nekaj sekund , da odpreš globoke rane ljubljene osebe, in da traja nekaj let, da te rane zaceliš.
    Da se naučijo odpuščati.
    Da se naučijo, da dva človeka gledata na isto stvar zelo različno.
    Da se naučijo, da včasih ni dovolj, da jim je oproščeno, oprostiti morajo tudi sami sebi.”

  18. Ja ti šment! Pa smo smo mislili, da smo tako pametni! Na koncu se je izkazalo, da smo zgolj apriorno zlohotni in zlonamerni do drugače mislečih, kot se za pristnega slovenskega katolika spodobi. No, je pa tudi opravičilo nekaj, ampak škoda je že narejena.
    Lep tabloidni pozdrav!

Comments are closed.