V triinosemdesetem letu starosti je nepričakovano preminil Francesco Cossiga, zadnji predsednik prve italijanske republike. Večino svojega življenja je prebil v vrstah na vladanje aboniranih krščanskih demokratov.
Zgledna kariera vzornega krščanskega demokrata
Prvi vrhunec kariere je dočakal leta 1976, ko je postal notranji minister. V tej vlogi se je med drugim proslavil med obiskom Rezije po potresu, ko se mu je zazdelo, da so Rezijani ruskega izvora. S stolčka ga je odpihnil umor njegovega strankarskega kolega Alda Mora. A za kratek čas: v naslednjih dveh letih je nekaj mesecev sedel celo za krmilom dveh (pregovorno nestabilnih) italijanskih vlad.
Potem se je začelo vzpenjanje formalno navzgor, dejansko pa navzdol. Leta 1983 je postal predsednik senata in bil dve leti kasneje kot naslednik karizmatičnega socialista Sandra Pertinija izvoljen za šefa italijanske države. Proti koncu njegovega sedemletnega mandata, ki ga je končal dva meseca prezgodaj, se je že začelo razpadanje dotedanjega strankarskega sistema. Tudi erozija njegove krščanske demokracije.
Mož včerajšnjega sveta
Skoraj dvajset zadnjih let se je udinjal kot dosmrtni senator. Kratkotrajni izlet nazaj v aktivno politiko leta 1998 se je končal neuspešno. Je pa s svojimi o obnovi moči italijanske politične sredine sanjajočimi privrženci omogočil imenovanje Massima D’Aleme za prvega italijanskega premierja s koreninami v stari komunistični stranki.
Zadnjič je za nekaj več javne pozornosti in smeha poskrbel s svojo željo, da bi odstopil (!) z mesta dosmrtnega senatorja.
S Francescom Cossigo v grob vsekakor lega eden vidnih predstavnikov včerajšnje politične Italije, od katere sedemnajst let po ustavni reformi ni ostalo prav veliko.
Foto: Wikipedija
