Slovensko sodniško društvo skrbi le za lastne interese

5
178
Foto: Slovensko sodniško društvo.
Foto: Slovensko sodniško društvo.

Odziv Slovenskega sodniškega društva ponovno odraža tisto, kar najbolj bremeni slovensko pravosodje. Zatekanje k popolnemu formalizmu, izogibanje pred odgovornostjo, verbalno zaklinjanje k neodvisnosti in nepristranskosti, utemeljeno na nesklepčnosti razlag in argumentacije. To, da se Slovensko sodniško društvo ni izreklo o ravnanju predsednika Vrhovnega sodišča, ki krni prav tisto domnevno neodvisnost in nepristranskost, je v nasprotju s poslanstvom društva, kot tudi z integriteto sodne skupnosti. Zatrjevanje, da ima predsednik Vrhovnega sodišča pravico do svojega mnenja, je nepotrebno, ker mu tega nihče ne oporeka. Popolnoma nesprejemljivo pa je, da za namene osebnih obračunavanj z ustavnim sodnikom in stranko v postopku, predsednik Vrhovnega sodišča uporablja svojo javno funkcijo. Ker to vrši v nasprotju z namenom te funkcije, gre za njeno odkrito zlorabo. Sodniško društvo se s svojim odzivom takemu ravnanju očitno pridružuje.

Prav tako je absurdno, da sodniško društvo ni odgovorilo na izrecno postavljeno vprašanje svojega člana, vrhovnega sodnika, z izgovorom, da se ne bo vmešavalo v spore na kazenskem oddelku. Spoštovani, ti spori niso osebne kaprice, temveč posegajo v samo jedro integritete slovenskega sodstva. Če kdo, bi se na to morala jasno odzvati prav stanovska sodniška organizacija. Bežanje od odgovornosti, skrivanje za paragrafi in lepo zveneče besede ne bodo ustvarili pravosodja, vrednega resnične pravne države. Nasprotno.

Sodniško društvo se je v preteklosti, tako kot danes, vselej borilo za svoje interese, predvsem za lastne plače. Ta institucionalni egoizem in samozadostnost se potrjujeta spet in spet. O njem pričajo sodne statistike in ugled naše pravne države v tujini. Kdor o tem kritično spregovori, pa naj bi rušil pravosodje in z njim pravno državo. Resnica pa je drugačna: ko bo sodstvo, kritična masa v njem, ki mora obstajati, zmoglo toliko poguma in integritete, da bo pretrgalo zaveso formalizma in se osvobodilo svojega mehkega trebuha, v katerem kar brbotajo politični predsodki in vrednostna pristranskost, tedaj bo Slovenija res pravna država, država, kjer je doma vladavina prava in ne država, kjer se pravo zlorablja.

Društvo Evropska Slovenija, 9. 7. 2014

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


5 KOMENTARJI

  1. Aroganca sodstva v Sloveniji je dosegla svoj vrhunec. Če naj ne rečem, da že 70 let plava na vrhuncu. Od sodb brez pravice do pritožbe, do te zadnje sodbe, je ves čas izražena intenca, da sodišča ščitijo državo. In kot čuvaji države so sodniki sami seveda bogovi osebno, čeprav so vsi po vrsti ateisti.
    Vsak, ki se v čemerkoli upira državi, bo pravdo izgubil. In zato jo je tudi izgubil Janša.
    A takega sojenja očitno ne zmorejo več niti sami sodniki. Kar je bilo moških so se vsi zapili in je zdaj menda že 95% sodnikov žensk.

  2. Ponovno se razgalja in potrjuje, da je pravosodje le privesek določene politične opcije, ne pa institucija, ki nenehno dokazuje svojo nepristranskost in pravičnost.

    Brez sprememb na odgovornih položajih v pravosodju, je nemogoče uveljaviti plemenito poslanstvo pravosodja.

  3. Dopuščanje različnih mnenj je sicer napredek v pravosodju, vendar pod pogojem, da to ni kamuflaža za totalitarne in druge elemente, ki nasprotujejo nepristranskosti in pravičnosti v pravosodju.

  4. Odmeve poslušam samo še takrat, ko jih vodi gospa R. Pesek. Klub temu, sem sinoči povsem slučajno naletel na intervju, ki ga je tokrat vodil g. Bobovnik s predsednico Slovenskega sodniškega društva.
    Čeprav poznam že na pamet vse vijuge levega enobarvnega dialoga, sem vsakokrat posebej razočaran nad žalitvami zdravorazumske normalnosti.
    Ko je namreč moderator načel temo zadnjih dogodkov v zadevi “Patria”, se je tako mučil in trudil z vtisom provokativne novinarske drže, da je “pozabil” na najbolj pomembno vprašanje, “zakaj ni vrhovno sodišče zadržalo izvršitve zaporne kazni v tej zadevi, če se zaradi preučevanja obsežnega sodnega spisa ne more takoj odločiti”.
    To vprašanje bi bilo nujno potrebno zastaviti že zaradi velikanskih političnih posledic, ki jih ta sodba pušča v slovenski politični sferi, tik pred volitvami. Kaj bodo rekli predsednik vrhovnega sodišča, sodniškega društva in pa Bobovnik takrat, ko bo razkrita in razveljavljena sodno-politična farsa in kakšne posledice bodo nosili za svoje nevestno opravljeno delo ?
    Ker tega vprašanja ni postavil, je ta prispevek izzvenel v smeri nestrpnosti protestnikov, ki to samoumevnost upravičeno zahtevajo. Zaradi Bobovnikovih novinarskih sposobnosti, ki jih poznam še iz preteklosti, sem osebno prepričan, da je bilo to storjeno namenoma.

    Nobene politične distance z občutkom za resnico in odgovornostjo poročanja, nobenega truda do globljih spoznanj, ostalo je le še zavajanje z namernim izpuščanjem sosledja dogodkov in vprašanj.
    Zlizanost leve slovenske politike, velikega dela sodstva in javnih občil, postaja zato z dneva v dan bolj odurna.

  5. TOŽILEC ANDREJ FERLINC JE SELKTIVNO ZBIRAL DOKAZE IN LAGAL
    Tožilec Andrej Ferlinc je danes novinarjem povedal:
    “Dodal je, da je na začetku sojenja na Finskem dobil netočno informacijo, da rokopis na tem dokumentu, ki so ga sicer našli med hišno preiskavo pri Walterju Wolfu, pripada enemu od finskih preiskovalcev. ”
    Tožilcu Andreju Ferlincu je bilo v zvezi z tem dokumentom predkratkim od strani JJ in Matoza očitano kaznivo dejanje, selektivno zbiranje dokazov. Tožilec je danes javno priznal, da je ta dokument poznal. Ta dokument bi moral predstaviti obrambi JJ. Ker tega ni storil je kršil zakon.
    Andrej Ferlinc je tako pameten, da se je kar sam vstrelil v koleno. Seveda tudi njega čaka ovadba.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite